Jedro

S tem, ko je bilo izpodbijano gradbeno dovoljenje skupaj z njegovimi pravnimi posledicami odpravljeno, ne more več vplivati na pravni položaj nikogar, torej tudi na pravni položaj tožnikov v obravnavani zadevi ne.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo investitorju A., d. d. (v tem upravnem sporu prizadeti stranki) izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo polnega priključka na Celovško cesto, 3.a fazo, na AC A2 Karavanke – Obrežje, odseku AC Šentvid – Koseze, na tam naštetih zemljiščih in pod tam navedenimi pogoji.

Tožnika sta zoper to odločbo vložila pravočasno tožbo, v kateri med drugim navajata, da njuna kmetija ob predvideni izvedbi obravnavane gradnje ne more normalno funkcionirati, da je investitor prišel do pravice graditi na njunih zemljiščih na sporen način, da jima je bila najprej ponujena preselitev kmetije na nadomestno lokacijo, do katere ni prišlo, da neupravičeno uveden postopek za razlastitev in smrt lastnika ne moreta biti podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo tik ob hlevu in da je v gradbenem dovoljenju navedena parcela, ki ni bila nikdar predmet projekta ali razlastitvenega postopka.

Zoper izpodbijano odločbo je bila še pred obravnavano tožbo vložena tožba B.B., ki jo je sodišče obravnavalo pod opr. št. I U 2059/2014. V tej zadevi je sodišče s sodbo z dne 2. 4. 2015 odločilo o zakonitosti izpodbijanega gradbenega dovoljenja, ga odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. Po prvem odstavku 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) so bile s tem odpravljene tudi pravne posledice odločbe (izpodbijanega gradbenega dovoljenja), po tretjem odstavku 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) pa je bila zadeva vrnjena v stanje, v katerem je bila, preden je bila odpravljena odločba izdana.

Ker je bilo izpodbijano gradbeno dovoljenje odpravljeno, je s tem nastal položaj, kot da sploh ne bi bilo izdano. Ta posledica je smiselno lahko nastala le za vse udeležence v upravnem postopku za izdajo tega gradbenega dovoljenja in ne le za udeležence upravnega spora, v katerem je bilo gradbeno dovoljenje odpravljeno. Povedano drugače: s tem, ko je bilo izpodbijano gradbeno dovoljenje skupaj z njegovimi pravnimi posledicami odpravljeno, ne more več vplivati na pravni položaj nikogar, torej tudi na pravni položaj tožnikov v obravnavani zadevi ne. To pa pomeni, da si tožnika z vloženo tožbo ne moreta več v ničemer izboljšati svojega pravnega položaja.

Za začetek in tek upravnega spora morajo biti ves čas postopka izpolnjeni pogoji, predpisani v prvem odstavku 36. člena ZUS-1 oz. t.i. procesne predpostavke. Eden izmed teh pogojev je, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka). Na obstoj procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena), če niso izpolnjene, pa mora tožbo s sklepom zavreči (prvi odstavek 36. člena). Kot je bilo obrazloženo, izpodbijana odločba po odpravi nima več nikakršnih pravnih posledic, torej ne posega v pravno korist tožnikov, zato je sodišče v skladu z navedenimi zakonskimi določbami njuno tožbo zavrglo.

Sodišče pripominja, da to ne pomeni, da tožnika sploh ne moreta uveljavljati svojih ugovorov. To bosta lahko storila v ponovljenem upravnem postopku, če z odločbo, izdano v tem postopku ne bosta zadovoljna, pa bosta morebitne nezakonitosti nove odločbe lahko uveljavljala z vložitvijo nove tožbe v upravnem sporu.

Izdaja prej navedene sodbe, s katero je bila izpodbijana odločba odpravljena, je sicer preprečila vsebinsko obravnavanje tožbe v obravnavani zadevi, vendar je po povedanem rezultat za tožnika enak, kot če bi s tožbo uspela. Zato jima bo sodna taksa vrnjena po uradni dolžnosti (smiselna uporaba opombe 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).