Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je dolžnica ugovarjala plačilu terjatve, ki ji je bilo naloženo s sklepom o izvršbi, je izvršilno sodišče sklep o izvršbi moralo razveljaviti v delu, s katerim je dovolilo izvršbo in obenem odločiti, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka sklep o izvršbi, opr. št. I 99/14745 z dne 15.7.1999, razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba, to je v njegovi 2. točki, v 2. točki izpodbijanega sklepa pa je še odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku.
Proti navedenemu sklepu se je pritožila dolžnica laično in brez navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče glede spora z RTV upoštevalo njeno pritožbo, ker ne sprejema nobenega programa in nima niti TV sprejemnika v podnajemniškem stanovanju, v katerem živi.
Naložilo pa ji je sodne stroške v višini 6.000,00 SIT. Noče se nenehno pritoževati, vendar v kolikor njen razlog pritožbe ni upravičen, bo stroške poravnala. Nato pojasnjuje svoje socialne razmere. Sodišče jo je v svoji odločitvi razbremenilo stroškov RTV naročnine, ker sploh nima RTV sprejemnika. To je jasno razložila tudi RTV inkasantu. RTV je iz neutemeljenih razlogov zahtevala plačevanje naročnine, zato so oni povzročili sodne stroške. Opisuje tudi, kako je bilo ob obisku RTV inkasanta. Če sodišče meni, da nosi odgovornost za kritje stroškov ona, jih bo poravnala, čeprav ni logično.
Pritožba ni utemeljena.
Izpodbijana odločitev je pravilna in povsem v skladu z 2. odst. 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Ker je dolžnica ugovarjala plačilu terjatve, ki ji je bilo naloženo s sklepom o izvršbi z dne 15.7.1999, je izvršilno sodišče z izpodbijanim sklepom sklep o izvršbi moralo razveljaviti v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, in obenem odločiti, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku. Z izpodbijanim sklepom sodišče dolžnice ni že razbremenilo plačila RTV naročnine, kot to očitno narobe razume v pritožbi. O tem, ali upniku dolguje plačilo RTV naročnine za zahtevano obdobje, bo namreč odločeno šele v pravdnem postopku, ki se bo nadaljeval po pravnomočnosti sklepa, s katerim je bila razveljavljena le dovoljena izvršba. Šele v pravdnem postopku bo dolžnica imela priložnost dokazati resničnost svojih trditev, da upniku ne dolguje ničesar, ker nima televizije. Le če bo uspela, bo lahko od upnika zahtevala povračilo vseh stroškov, ki jih je imela zaradi postopka, tudi stroškov za sodno takso za ugovor v znesku 6.000,00 SIT, za plačilo katere je sicer kot vložnica ugovora zavezana po 3. in 4. členu Zakona o sodnih taksah (ZST) dolžnica sama.
Ker niso podani razlogi, iz katerih se sklep lahko izpodbija, pri čemer je pritožbeno sodišče v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) opravilo tudi preizkus po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).