Jedro

Pritožbeno sodišče poudarja, da že zaradi narave sodnega odločanja odklonitvenega razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP ne morejo predstavljati sodnikova pravna stališča zavzeta pri opravljanju sodne funkcije oziroma njegove strokovne odločitve, tako procesnopravne kot tudi materialnopravne. Za presojo sodnikovih pravnih stališč in strokovnih odločitev oziroma za odpravo morebitnih napak ali nezakonitosti v postopku ima namreč stranka prav v ta namen na voljo z zakonom predvidena redna in izredna pravna sredstva. Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jih posamezni sodnik bodisi sam oziroma v senatu sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, same po sebi brez navedbe dodatnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost posameznega sodnika, torej ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev.

Izrek

Pritožba okrožnega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru je dne 15. 3. 2022 zavrnila zahtevo okrožnega državnega tožilca A. A. za izločitev sodnic izvenobravnavnega senata, in sicer višje sodnice B. B., okrožne sodnice C. C. in okrožne sodnice svétnice D. D. To je storila s sklepom Su 207/2022. 2. Zoper sklep se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja po drugem in prvem odstavku 373. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 403. členom ZKP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodnice izvenobravnavnega senata izloči iz odločanja o vseh postopkih, ki so povezani z zahtevo za preiskavo SDT Republike Slovenije št. 24/2022 z dne 16. 1. 2022. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. S pritožbenimi navedbami, da sklepi I Ks 2208/2022 z dne 19. 1. 2022 in z dne 4. 3. 2022 niso obrazloženi ter zatorej ne predstavljajo sodne odločbe, ki bi odražala pošten sodni postopek, pritožba smiselno uveljavlja kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

5. Pritožba nima prav. Do navedenega očitka se je namreč predsednica sodišča v zadostni meri opredelila v točki 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa, zato smiselno zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka ni podana.

6. S preostalimi pritožbenimi navedbami pritožnik graja dejanske ugotovitve in zaključke izpodbijanega sklepa ter ponavlja navedbe iz zahteve za izločitev sodnic izvenrazpravnega senata, katerih bistvo je strniti v pritožnikovem izražanju dvomov o nepristranskosti ter graji v smeri prepoznave konfliktne povezanosti v razmerju do izpostavljenih sodnic, njihovega osebnega vnaprejšnjega prepričanja in posebnih okoliščin, ki jih vodijo pri njihovem delu. Na izpostavljene sodnice izvenobravnavnega senata pritožnik naslovi očitek izraženega nespoštovanja ne le do njega osebno, temveč tudi do preiskovalnih sodnikov Okrožnega sodišča v Mariboru, ki po njegovem mnenju glede na vsebino sklepov, ki so jih sprejele imenovane sodnice, niso zmožni lastne ocene in odločanja v zadevah kaznivih dejanj trgovine z ljudmi oziroma drugih zadevah, kjer je kot znak kaznivega dejanja določeno izkoriščanje prostitucije. Posledično je pritožnik mnenja, da je dejansko ogroženo zaupanje njega kot državnega tožilca v nepristranskost sojenja imenovanih sodnic v konkretni zadevi.

7. Pritožbi ne gre pritrditi, iz razlogov, ki jih je s sklicevanjem na ustaljena stališča sodne prakse pritožniku pravilno pojasnila že predsednica sodišča v točki 11 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče poudarja, da že zaradi narave sodnega odločanja odklonitvenega razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP ne morejo predstavljati sodnikova pravna stališča zavzeta pri opravljanju sodne funkcije oziroma njegove strokovne odločitve, tako procesnopravne kot tudi materialnopravne. Za presojo sodnikovih pravnih stališč in strokovnih odločitev oziroma za odpravo morebitnih napak ali nezakonitosti v postopku ima namreč stranka prav v ta namen na voljo z zakonom predvidena redna in izredna pravna sredstva. Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jih posamezni sodnik bodisi sam oziroma v senatu sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, same po sebi brez navedbe dodatnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost posameznega sodnika, torej ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev. Pritožba zato z obširnim zatrjevanjem kršitev, ki izvirajo zgolj iz procesnega postopanja oziroma odločanja izvenobravnavnega senata v predmetni zadevi ne more biti uspešna.

8. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bi sprejeta odločitev ali procesno vodstvo postopka lahko predstavljala izločitveni razlog praviloma le v primeru hkratnega obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je do takšne odločitve oziroma postopanja sodnega senata prišlo zaradi določene pristranskosti, na katero bi kazalo vnaprejšnje prepričanje izpostavljenih sodnic o zadevi oziroma takšno obnašanje ali ravnanje, ki bi kazalo na njihov pristranski odnos do strank postopka, predvsem v smislu konkretno izkazane povezave posamezne sodnice s predmetom postopka oziroma strankami postopka.1

9. Kaj takega v obravnavani zadevi ni niti zatrjevano niti izkazano. Ravno nasprotno. Po prepričanju pritožbenega sodišča je izjava izpostavljenih sodnic, ki je predmet obrazložitve točke 6 izpodbijanega sklepa, takšne vsebine, da prisotnost obstoja kršitve procesnih jamstev v smislu pristranskega sojenja izključuje.

10. Predsednica sodišča je za grajane kršitve, ki jih pritožnik očita izvenrazpravnemu senatu, v razlogih izpodbijanega sklepa razumno pojasnila, čemu izpostavljene procesne odločitve ostajajo v polju sodniškega odločanja, pritožbeno sodišče pa s takšnimi razlogi soglaša in jih v zaobid nepotrebnega podvajanja na tem mestu dosledno povzema.

11. Ključno merilo, ki ga je treba v danem primeru uporabiti v zvezi z objektivnim testom, je merilo okoliščin, ki narekujejo opravičljivo bojazen pristranskosti posameznega sodnika v konkretni zadevi. V tem pogledu je pomemben tudi vtis, ki si ga ustvari posamezni procesni udeleženec. Pomembno pa je, da se da bojazen pristranskosti tudi objektivno utemeljiti. Takšna razlaga pojma nepristranskosti se sklada tudi s stališčem iz odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 21. 3. 2020, št. U-I-92/96, po kateri je nepristranskost sodnika zagotovljena s tem, da pri njem niso podane takšne okoliščine, ki bi pri razumnem človeku vzbudile upravičen dvom, da o zahtevi ne bo mogel odločiti nepristransko.

12. Pri odločanju o utemeljenosti pritožbe je zatorej pritožbeno sodišče moralo ugotavljati, ali so izpostavljene sodnice izvenobravnavnega senata ustvarile videz, da imajo že vnaprej ustvarjeno mnenje o predmetu odločanja. Po pregledu zadeve je bilo oceniti, da sodnicam izvenobravnavnega senata ne gre očitati ravnanj zaradi vnaprej ustvarjenega mnenja o predmetu odločanja oziroma diskriminatornega odnosa do prič ali iz razloga osebnih konfliktov v razmerju do pritožnika. Ravnanja izvenobravnavnega senata gre zato umestiti v okvir zakonitega procesnega vodstva in je daleč od tega, da bi ekscesno odstopala od siceršnjega načina postopanja posameznih sodnikov v izvenobravnavnih senatih v drugih primerljivih zadevah, ko gre prav tako za obravnavanje obsežnih, zapletenih ter tudi dokazno zahtevnih kazenskih zadev.

13. Pritožnik s ponavljajočimi se očitki in kritiziranjem postopanja izvenrazpravnega senata zatorej ne more uspeti. Odločitve izvenrazpravnega senata je treba vključno s posledicami v razmerju do posameznega procesnega udeleženca spoštovati. Nasprotno lahko namreč privede v neprimerno procesno situacijo, ko ob kazenskem postopku X Kpr 2808/2022 vzporedno potekajoč postopek po zahtevi za izločitev posameznega sodnika ali sodnega senata postane dejansko (de facto) sredstvo za doseganje tistega, kar v postopku o glavni stvari po pravu (de iure) ni bilo ali ni moglo biti doseženo.2

14. Glede na vse navedeno pritožba neutemeljeno vztraja na stališču, da so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnic izvenobravnavnega senata in predstavljajo razlog za njihovo izločitev po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP.

15. Posledično ugotovljenemu, in ker v pritožbeni obrazložitvi niso navedena nova dejstva ali novi dokazi iz drugega odstavka 373. člen ZKP, zaradi katerih bi bilo dejansko stanje še nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče o pritožbi okrožnega državnega tožilca A. A. odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

1 Za prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Kp 34310/2018 z dne 25. 10. 2018, točka 7; enako VSM sklep II Kp 39874/2020 z dne 2. 12. 2021, točka 6. 2 Enako stališče tudi v sklepu VSM II Kp 46852/2017 z dne 9. 12. 2020, točka 5.