5. 5. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., Republika Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 18. aprila 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 1490/2004 z dne 17. 2. 2005 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča, Oddelka v Celju, št. U 261/03 z dne 12. 10. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča, s katerim je to sodišče zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje in zavrglo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča št. U 261/2003 z dne 7. 9. 2004. Vrhovno sodišče je pritrdilo stališču Upravnega sodišča, da stranka ni izkazala opravičljivega vzroka za zamudo roka. Zato naj bi Upravno sodišče upravičeno zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ker naj bi bila zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje pravilna, naj bi bila pravilna tudi odločitev Upravnega sodišča, ki je zavrglo pritožbo pritožnice kot prepozno.

2.Pritožnica zatrjuje kršitev 22. in 25. člena Ustave. V ustavni pritožbi obširno razlaga razloge za zamudo roka za vložitev pritožbe zoper sodbo št. U 261/2003 z dne 7. 9. 2004. Meni, da bi morala določba 22. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – ZUS), ki stranki omogoča predlagati vrnitev v prejšnje stanje, če iz upravičenega razloga zamudi prekluzivni rok, veljati tudi za pooblaščenca stranke. Pritožnica navaja, da je bolezen pooblaščenca nedvomno nepredviden in neizogiben dogodek, ki ga ni mogoče predvideti. Meni, da za pooblaščenca ne more in ne sme veljati strožja odgovornost. Zato naj bi bilo neutemeljeno pričakovati, da bi moral odvetnik zagotoviti nemoten potek dela. Zaradi nezakonite in neustavne zavrnitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje naj bi bila pritožnica prikrajšana za pravico do pritožbe (25. člen Ustave).

B.

3.Pritožnica zatrjuje kršitev 22. člena Ustave, ki določa procesna jamstva in ki je v sodnih postopkih poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Bistveno, kar očita pritožnica sodiščema v tej zadevi, je da sta sodišči napačno presodili vzroke za zamudo roka za vložitev pritožbe zoper sodbo Upravnega sodišča. Takšne navedbe pritožnice, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. S tem pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti. Dejstvo, da je odločitev sodišč drugačna od tiste, s katero bi soglašala pritožnica, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave. Kršitve pravice iz 22. člena Ustave tudi ne more utemeljiti z navedbami, da sodišči ne bi smeli strožje presojati vzrokov za nastanek zamude, ki nastanejo na strani pooblaščenca, kot vzrokov za zamudo, ki nastanejo na strani stranke. Predmet presoje v obravnavanem primeru je odločitev o dovolitvi vrnitve v prejšnje stanje, ki bi pomenila kršitev načela enakosti le v primeru, če bi sodišči z izpodbijanima sklepoma odločili drugače, kot sicer odločata (o vrnitvi v prejšnje stanje) v podobnih ali enakih primerih. Tega pa pritožnica niti ne zatrjuje.

4.Ustavnopravno relevanten bi lahko bil očitek pritožnice o kršitvi 25. člena Ustave, ki naj bi jo sodišči storili s tem, da sta z izpodbijanima aktoma zavrgli pritožbo pritožnice. Kršitev 25. člena Ustave bi lahko bila podana, če bi sodišči pritožbo pritožnice zavrgli zaradi nepravilne ugotovitve obstoja procesnih predpostavk, s čimer bi stranko prikrajšali za vsebinsko odločitev o njenem zahtevku. Za to pa v tem primeru ne gre. Stališče Vrhovnega in Upravnega sodišča v izpodbijanih sklepih, da se pritožba zavrže, ker jo je pritožnica vložila prepozno, ni takšno. Zato so njeni očitki o kršitvi pravice iz 25. člena Ustave očitno neutemeljeni.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan