Jedro

Vročilnica (potrdilo o vročitvi) je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Stranka ima sicer možnost, da domnevo, da so dejstva v vročilnici neresnično ugotovljena ali da je vročilnica nepravilno sestavljena, izpodbija, vendar pa lahko to stori le s konkretiziranimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost, za katere obenem predlaga tudi ustrezne dokaze.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo.

2. Zoper ta sklep se pritožuje tožnica. Trdi, da pozivnega sklepa na dopolnitev tožbe ni prejela. Pojasnjuje, da sta za prevzem pošte pooblaščena le tožničin direktor A. A. in njegova žena B. B., ki pa naj pozivnega sklepa ne bi prejela. B. B. naj bi bila 6. 1. 2023 odsotna zaradi porodniške. Do sedaj naj bi vse potrebne dokumente že dvakrat posredovala na pristojno sodišče, tako da bi jih posredovala tudi sodišču prve stopnje, če bi pozivni sklep dejansko prejela. Podatka, kdo je prevzel to pošiljko, naj ne bi imela. Kdorkoli naj bi jo prevzel, pa naj ne bi bil pooblaščen za njen prevzem.

3. Pritožba je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Postopek se je začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Po ugoditvi toženkinemu ugovoru se je postopek nadaljeval v pravdi. Sodišče prve stopnje je s sklepom tožnici naložilo, naj tožbo dopolni tako, da navede dejstva, na katere opira zahtevek in predlaga dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo (prvi in tretji odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Ker tožnica tožbe ni dopolnila, jo je sodišče prve stopnje zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP). Tožnica v pritožbi izpodbija pravilnost vročitve pozivnega sklepa na dopolnitev tožbe.

6. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je bil pozivni sklep na dopolnitev tožbe tožnici vročen na pravilen naslov. Po določbi tretjega odstavka 139. člena ZPP se pravnim osebam vroča na naslovu, ki je vpisan v register. Iz vročilnice, pripete k list. št. 39 v spisu, izhaja, da je bil pozivni sklep na dopolnitev tožbe tožnici vročen na naslovu C. To je naslov, ki je kot tožničin poslovni naslov vpisan v registru.

7. Vročilnica (potrdilo o vročitvi) je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Ker se v spisu nahaja vročilnica z vsemi potrebnimi sestavinami, velja torej pozivni sklep na dopolnitev tožbe za vročenega tožnici 6. 1. 2023. Stranka ima sicer možnost, da domnevo, da so dejstva v vročilnici neresnično ugotovljena ali da je vročilnica nepravilno sestavljena, izpodbija, vendar pa lahko to stori le s konkretiziranimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost, za katere obenem predlaga tudi ustrezne dokaze (četrti odstavek 224. člena ZPP).1 Na tožnici je bilo torej trditveno in dokazno breme, da vročitev ni bila opravljena, ki pa mu ta ni zadostila.

8. Tožnica v pritožbi zatrjuje, da pošiljke nista prevzela niti njen direktor niti njegova žena, ki naj bi bila edina pooblaščena za sprejem pošte (torej, da podpis na vročilnici ni njun). Po določbi prvega odstavka 133. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 142. člena ZPP se osebna vročitev pravni osebi opravi tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu. Glede na navedeno določbo je torej vročitev pravilno opravljena tudi, če pisanja ne sprejmeta zakoniti zastopnik pravne osebe ali oseba, pooblaščena za sprejem pošte. Vročevalec lahko pošiljko izroči tudi delavcu, ki ga najde v pisarni, v poslovnem prostoru ali na sedežu.2 Da pošiljke ni prevzel niti tožničin delavec ali da drugih delavcev (razen direktorja in njegove žene) tožnica nima, pa slednja v pritožbi ne zatrjuje. Poleg tega tožnica za svoje navedbe, da sta za prevzem pošte pooblaščena le njen direktor in njegova žena, ki pozivnega sklepa nista prejela oziroma vročilnice nista podpisala, ne predlaga nobenega dokaza. Ker torej tožnica ni konkretizirala svojih trditev o nepravilni vročitvi, niti ni zanje predlagala dokazov, ni izpodbila domneve o pravilni vročitvi.

9. S pritožbo uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo niti uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

10. Tožnica pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločitev o njih odpadla (163. člen ZPP).

1 Prim. sodne odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 536/2007 z dne 9. 7. 2008, III Ips 118/2005 z dne 29. 8. 2006, III Ips 71/2005 z dne 9. 5. 2006, II Ips 512/2004 z dne 25. 5. 2006 in II Ips 451/2003 z dne 15. 1. 2004. 2 Prim. V. Rijavec, v: L. Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2010, str. 542–543.