Jedro

Tako objektivne okoliščine, iz katerih izhaja teža, način in okoliščine izvršenih kaznivih dejanj izvršenih v sostorilstvu predstavljajo huda kazniva dejanja zoper življenje in telo ter zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Kot tudi subjektivne okoliščine, ki so oprte predvsem na okolje in razmere, v katerih obtoženca živita, in dejstvo, da sta odvisnika od prepovedanih drog, brez zaposlitve in jima kriminalna dejavnost predstavlja dodaten vir dohodka za preživetje razumno utemeljujejo sklep, da je ponovitvena nevarnost pri obeh obtožencih podana.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

1.S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je priporni razlog ponovitvene nevarnosti, tj. po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zoper oba obtožena še vedno podan.

2.Zoper uvodoma navedeni sklep sta se pritožila zagovornika obeh obtožencev iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), pritožbenemu sodišču pa predlagata, da izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor odpravi oziroma nadomesti z milejšim ukrepom, podredno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Pritožbi nista utemeljeni.

4.Uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP), ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi navedbe pritožb niso postavile pod vprašaj. V nasprotju z zagovornikoma namreč drugostopenjsko sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter razumno in prepričljivo utemeljilo obstoj vseh razlogov za pripor - da je torej izkazan utemeljen sum storitve obtožencema očitanih kaznivih dejanj, njuna ponovitvena nevarnost ter sorazmernost in neogibna potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije (URS). Iz obrazložitve izpodbijane odločitve izhajajo vsi razlogi o odločilnih dejstvih, ki so jasni, skladni in celoviti, zato pritožbi neutemeljeno očitata obremenjenost sklepa sodišča prve stopnje s kršitvijo po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

5.Zaključek o obstoju utemeljenega suma je sodišče prve stopnje stopnje utemeljilo s sklicevanjem na pravnomočno obtožnico ter vseh dokazov, na katerih le ta temelji. Niti iz pritožbenih trditev, niti iz razlogov izpodbijanega sklepa oziroma podatkov spisa ne izhaja, da bi po pravnomočnosti obtožnice nastale nove okoliščine, ki bi lahko kakorkoli vplivale na zaključek o obstoju utemeljenega suma. Neutemeljene so zato pritožbene trditve, da sodišče ni opravilo preizkusa obstoja ter sorazmernosti pripornega razloga ponovitvene nevarnosti glede na stanje oziroma okoliščine, ki so obstajale na dan izdaje izpodbijanega sklepa ter da sklicevanje na pravnomočno obtožnico ne zadošča.

6.Sodišče prve stopnje je v zvezi s obstojem ponovitvene nevarnosti ugotovilo tako objektivne kot subjektivne okoliščine, ki obstoj le te utemeljujejo ter o tem navedlo celovite in jasne razloge v 4. točki obrazložitve.

Pritožbeno sodišče z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo obstoj objektivnih in subjektivnih okoliščin, ki kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bosta obtoženca v primeru izpustitve na prostost nadaljevala s svojo kriminalno dejavnostjo, soglaša.

Tako objektivne okoliščine, iz katerih izhaja teža, način in okoliščine izvršenih kaznivih dejanj izvršenih v sostorilstvu (povzročitev smrti iz malomarnosti, zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje, neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog) predstavljajo huda kazniva dejanja zoper življenje in telo ter zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Kot tudi subjektivne okoliščine, ki so oprte predvsem na okolje in razmere, v katerih obtoženca živita, in dejstvo, da sta odvisnika od prepovedanih drog, brez zaposlitve, prejemnika socialne pomoči, in jima kriminalna dejavnost predstavlja dodaten vir dohodka za preživetje, po prepričanju pritožbenega sodišča, razumno utemeljujejo sklep, da je ponovitvena nevarnost pri obeh obtožencih podana. Tega zaključka pa njuna zagovornika ne moreta izpodbiti niti z izpostavljanjem obtoženkine predhodne nekaznovanosti, vzornega vedenja, sodelovanja na delovni terapiji, resnimi namerami, da si življenje uredi z zaposlitvijo, ter opravičevanjem pomanjkanja izkušenj z družinskim življenjem pri obtožencu, saj obtoženec svojih otrok nima, niti veščin, kako z otrokom rokovati ter njegovo obsežno predkaznovanostjo za kazniva dejanja z elementi nasilja in premoženjska kazniva dejanja. Zagovornik obtoženega A. A. sicer v pritožbi navaja, da tehtnica, ki je bila zasežena obtožencema tekom hišne preiskave, sama po sebi še ne dokazuje, da sta drogo hranila za druge, vendar se pritožbeno sodišče s tem ne more strinjati. Na ravni utemeljenega suma je bilo namreč s pravnomočno obtožnico ugotovljeno, da sta oba obtoženca skupaj izvrševala kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, o čemer pričajo številni tekom preiskave izvedeni dokazi. Nenazadnje je bilo na ravni utemeljenega suma ugotovljeno, da je obtoženka prepovedane droge prodajala celo lastnemu sinu. Za presojo ponovitvene nevarnosti so pomembne tudi ugotovitve izvedenca klinične psihologije, ki je v izvedenskem mnenju zapisal, da je zaradi prisotnosti odvisnosti, nekritičnosti do odvisnosti in osebnih šibkosti pri obeh obtožencih podana nevarnost, da bosta ponavljala tovrstna kazniva dejanja. Tako je po prepričanju pritožbenega sodišča razumno utemeljen sklep, da je realna in konkretna ponovitvena nevarnost pri obeh obtožencih podana.

Glede na zgoraj povzeto se izkaže sklicevanje zagovornice obtoženke na odločbe Ustavnega sodišče Republike Slovenije Up-74/95, U-I-18/93 in druge za neutemeljeno, saj zaključek sodišča prve stopnje o obstoju ponovitvene nevarnosti ne temelji zgolj na ugotovljenih objektivnih, temveč tudi na subjektivnih okoliščinah. Pritožbi v zvezi z ugotovljenim obstojem pogojev za pripor, zato sodišču prve stopnje neutemeljeno očitata kršitev določb kazenskega postopka.

7.Sodišče druge stopnje prav tako ne dvomi v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je pripor zoper oba obtoženca neogibno potreben ter sorazmeren ukrep. Razlogi sodišča prve stopnje, ki jih zagovornika neutemeljeno grajata, so navedeni v točki 5 obrazložitve in temeljijo na teži očitane kriminalne dejavnosti, načinu izvršitve, stopnji ogrožanja pravno zavarovanih dobrin in višini predpisanih kazni. Ti razlogi so po oceni pritožbenega sodišča jasni in prepričljivi.

8.Obrazloženih zaključkov prvega sodišča o neogibni potrebnosti in sorazmernosti pripora zoper oba obtoženca pritožba ne more izpodbiti s posplošenim naziranjem, da pripor ni nujen, neogiben, sorazmeren in primeren ukrep za zagotovitev uspešnega poteka kazenskega postopka kot preprečitev ponovitvene nevarnosti. Sodišče prve stopnje je razumno opredelilo, da teža obravnavanih kaznivih dejanj, ki sta jih obtoženca v sostorilstvu izvršila na ravni utemeljenega suma iz koristoljubnih motivov (neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami) in ki ogrožajo varnost ljudi, njihovo zdravje in življenje, odtehta poseg v pravico obeh obtožencev do osebne svobode. Zato je pripor zoper njiju neizogiben in sorazmeren ukrep. Da je pripor neogibno potreben ukrep zaradi varstva predvsem mladih ljudi, pa nenazadnje kaže tudi dejstvo, da je na ravni utemeljenega suma izkazano, da je obtoženka prepovedane droge prodajala celo lastnemu sinu, pri čemer pa v zvezi s tem niti ne izkazuje kakšnega kritičnega odnosa.

9.Kar se tiče hišnega pripora, je pritožbeno zavzemanje za izrek tega ukrepa, kljub trditvam v pritožbi, da se obtoženka v priporu vede vzorno, da v sodnem postopku ves čas sodeluje in da je tudi njej v interesu, da se sodni kazenski postopek čim prej konča, glede na prej izpostavljene okoliščine, neutemeljeno. Enako velja tudi glede soobtoženega A. A.

10.Ker glede na obrazloženo pritožbeni očitki zagovornikov obeh obtožencev niso utemeljeni in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP)

11.Če bo za obtoženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201, 201/1, 201/1-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.