Jedro

Tožnik, ki ima veliko izkušenj s postopki za brezplačno pravno pomoč, bi moral vedeti, da mora biti prošnja vložena na predpisanem obrazcu.

Tožnik v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni prosil za prednostno obravnavo (35. člen ZBPP) in tudi ne trdi, da je vložil prošnjo za nujno brezplačno pravno pomoč (1. odstavek 36. člena ZBPP). To pomeni, da v času vložitve tožbe zaradi molka organa še ni potekel zakonski rok 2 mesecev za odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč in tožena stranka je tudi izkazala, da ni ravnala neskrbno z vidika učinkovitega postopanja s tožnikovo prošnjo. Tožba zaradi molka je zato neutemeljena.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožnik vlaga tožbo zaradi molka organa in predlaga, da sodišče tožbi ugodi in se toženi stranki naloži, da v določenem roku odloči o vlogi tožeče stranke, ali da vrne zadevo nazaj v novo odločanje in se toženki naloži da izvirni vlogi ugodi, ter da zaradi kršenja pravice do poštenega in pravičnega sojenja v predvidenem roku ter zaradi nepotrebnega odlašanja tožniku določi pravično odškodnino na podlagi 2., 22., 23. in 26. člena Ustave in da toženi stranki naloži plačilo stroškov. Pravi tudi, da zahteva oprostitev plačila sodnih taks in postavitev sodnega tolmača za nemščino „in (po potrebi zlasti za vložitev revizije) postavitev odvetnika. Izpolnjen obrazec ZST-1 je priložen.“.

V obrazložitvi tožbe pravi, da je tožnik že v sami tožbi, oddani na Socialno sodišče dne 4. 2. 2011 v Ps 327/2011, vložil vlogo za oprostitev plačila sodnih taks in oprostitev vseh stroškov postopka, postavitev sodnega tolmača za nemščino (62. čl. Ustave) ter postavitev odvetnika za zastopanje v I. In II. instanci, postopku mediacije za vložitvijo revizije za varstvo zakonitosti. Tožnik je vlogi priložil izpolnjene obrazce ZST-1 in Bpp št.1. Toženka o zadevi ni odločila, ampak je kljub temu neustavnemu ravnanju razpisala rok za glavno obravnavo na dan 16. 5. 2013. Tožnik je predsednika/co sodišča, ki je odgovoren za izstavitvijo odločbe ter oddelek za BPP o tej neustavnosti obvestil v smislu 28. čl. ZUS-1, obenem še napovedal zoper predsednika/co sodišča odškodninsko tožbo. Ne glede na navedeno in po poteku več kot dva meseca odločbe ni. V skladu z odločbo 2. odst. 28. čl., 1. odst. 69. čl. ZUS-1 ter 26. čl. Ustave naj sodišče tožbi v celoti ugodi, določi rok za izdajo zahtevane odločbe in določi še pravično odškodnino zaradi kršitve sojenja v pravičnem roku (6., 13. čl. EKČP, 26. čl. URS.). Sklicuje se na 34.b člen ZBPP.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka vse navedbe tožnika v tožbi in navaja, da zadeva tožnika v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči še ni zrela za razsojo. Kot izhaja iz podatkov spisa je tožnik dne 16. 5. 2013 na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Komenskega 7, Ljubljana, vložil zahtevo, da se odloči o njegovi vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v socialnem sporu, ki se vodi pod opr. št. V Ps 327/2011. V svojem dopisu tožnik sporoča, da je že v tožbi vložil vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, postavitev sodnega tolmača in odvetnika, pa sodišče o tem še do danes ni odločilo. Tožena stranka pripominja, da je služba za brezplačno pravno pomoč pri toženi stranki prejela zahtevo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči dne 12. 5. 2013. Prošnja tožnika je bila nepopolna, saj ni bila napisana na predpisanem obrazcu, kot to določata 32. člen ZBPP in Pravilnik o obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki se uporablja od 1. 9. 2008. Tožena stranka je zato s sklepom št. Bpp 358/2013 z dne 22. 5. 2013 pozvala tožnika, da svojo prošnjo ustrezno popravi oziroma dopolni ter predloži dokazila o svojem premoženjskem stanju. Tožnik je svojo prošnjo na predpisanem obrazcu poslal strokovnemu organu tožene stranke za brezplačno pravno pomoč dne 29. 5. 2013. V svoji prošnji je tožnik obkrožil odgovor, da je prejemnik denarne socialne pomoči, vendar v zvezi s tem ni predložil nobenega dokaza, čeprav je bil na to izrecno pozvan s sklepom št. Bpp 358/2013 z dne 22. 5. 2012. Tožena stranka je zato z dopisom dne 30. 5. 2013 opravila poizvedbe pri Centru za socialno delo Ljubljana Center o tem, ali je tožnik dejansko prejemnik denarne socialne pomoči. Tožena stranka odgovora s strani Centra za socialno delo še ni prejela. Ker torej še niso znani vsi podatki o premoženjskem in finančnem stanju tožnika, izdaja odločbe o brezplačni pravni pomoči še ni mogoča. Ob tem tožena stranka še dodaja, da po 222. členu Zakona o splošnem upravnem postopku rok za izdajo odločbe znaša 60 dni, ki pa v konkretnem primeru še ni potekel. Ker je iz zgoraj navedenega razvidno, da je tožena stranka od prejema prošnje dne 21. 5. 2013 dalje postopala hitro in v skladu z zakonom, izdaja odločbe pa zaradi nepopolne vloge tožnika še ni mogoča, predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Obrazložitev k prvi točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Tožnik v tožbi pravi, da je „že“ v tožbi na Delovno in socialno sodišče z dne 4. 2. 2011 „vložil vlogo za /.../ postavitev odvetnika za zastopanje v I. II. Instanci, postopku mediacije za vložitvijo revizije in/ali vloga za varstvo zakonitosti. Tožnik je vlogi priložil izpolnjene obrazce ZST-1 in BPP št. 1.“ To očitno ne drži, ker tožnik v upravnem sporu ni izkazal, da je tožbi z dne 4. 2. 2011 na Delovno in socialno sodišče priložil tudi obrazec za BPP št. 1. Poleg tega je vsebina tožbe, ki jo je tožnik dne 4. 2. 2011 vložil na Delovno in socialno sodišče, v tolikšni meri žaljiva, polna nesmislov ter nerelevantnih mnenj, da ni mogoče od sodnice/sodnika pri toženi stranki pričakovati, da bi se moral(a) pred katerim koli drugim procesnim dejanjem in takoj ob sprejemu takšne tožbe ter pred ostalimi zadevami, ki so bili v delu pri konkretnem sodniku ali sodnici, spustiti v analizo njene vsebine zaradi ugotavljanja, ali je morda tožnik z njo mislil tudi na brezplačno pravno pomoč, pri čemer nikakor ne gre za osamljen primer žaljivega pisanja tožnika v sodnih postopkih. V točki f.) in ne v točki e.) kot pravi tožnik, in še to znotraj zahteve za izdajo začasne odredbe, je tožnik navedel, da „se vlagatelj oprosti vseh sodnih stroškov in taksah in mu se za sledenje postopka določi nemški tolmač in po potrebi slovenski odvetnik za vložitev revizije na Vrhovno sodišče (102 in 168. člen ZPP v povezavi z 34. členom ZBPP).“ Iz tega stavka po še tako dobrovernem branju ne izhaja, da je tožnik prosil za brezplačno pravno pomoč v predmetnem postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem, postopek revizije, ki ga omenja, pa sploh ni bil na vrsti ali v teku. V točki f.) tožbe pa je navedel: „Vlagatelj se oprosti vseh sodnih stroškov in taksah in mu se za sledenje postopka določi nemški tolmač in po potrebi slovenski odvetnik (102 in 168. člen ZPP v povezavi z členom ZBPP)“. Ali obstaja potreba ali ne za brezplačno pravno pomoč v zadevah, kjer so vložene žaljive tožbe, ni stvar sodišča oziroma organa za brezplačno pravno pomoč, da to oceni in tožnik, ki ima veliko izkušenj s postopki za brezplačno pravno pomoč, bi moral vedeti, da mora biti prošnja vložena na predpisanem obrazcu (1. odstavek 32. člena ZBPP).

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo pojasnila, da je tožnik dne 16. 5. 2013 oziroma 21. 5. 2013 podal zahtevo, da se odloči o njegovi prošnji za brezplačno pomoč, ki pa je bila nepopolna, tako da je tožnik prošnjo na predpisanem obrazcu toženi stranki poslal dne 29. 5. 2013. Tožniku je bil odgovor tožene stranke v tem upravnem sporu poslan dne 14. 6. 2013 in do odločanja sodišče ni prejelo morebitnega tožnika. Tožnik v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni prosil za prednostno obravnavo (35. člen ZBPP) in tudi ne trdi, da je vložil prošnjo za nujno brezplačno pravno pomoč (1. odstavek 36. člena ZBPP). To pomeni, da v času vložitve tožbe zaradi molka organa še ni potekel zakonski rok 2 mesecev za odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč in tožena stranka je tudi izkazala, da ni ravnala neskrbno z vidika učinkovitega postopanja s tožnikovo prošnjo. Tožba zaradi molka je zato neutemeljena (3. odstavek 28. člena ZUS-1) in jo je zato sodišče zavrnilo. Zavrnitev tožbe zajema tudi odškodninski zahtevek, saj odločanje o prošnji za brezplačno pravno pomoč ni del procesa sojenja in zato ne pride v poštev varstvo tožnikove pravice po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (1. člen). Ker je tožnik že po samem zakonu oproščen plačila sodnih taks (4. odstavek 10. člena ZST-1), ni sodišče v izreku posebej ugodilo tožnikovi prošnji za oprostitev plačila sodnih taks.

Obrazložitev k drugi točki izreka: Po določbi 5. odstavka 34. člena ZBPP, če sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno, plača vse stroške tožnik sam. Na tej podlagi je sodišče v drugi točki izreka odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.