Jedro

Iz določbe 41. člena ZOdvT že na podlagi jezikovne razlage jasno izhaja, da je za presojo uporabe zakona odločilen začetek teka sodnega postopka na prvi stopnji, ne glede na to, ali se je ta kasneje nadaljeval v času veljavnosti tega zakona ali morebiti na drugi stopnji. Uporaba določb ZOdvT tudi ni odvisna od tega, kdaj je bila izdana odločba, s katero je bil tožnik določen za izvajanje BPP, temveč, kdaj se je začel kazenski postopek, v katerem je tožnik prosilca za BPP zastopal.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1943/2012 z dne 20. 5. 2015 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju tožena stranka) Okrožnega sodišča v Ljubljani tožniku kot odvetniku priznal nagrado v višini 1.348,10 EUR, v presežku pa zahtevek zavrnil. Iz obrazložitve je razvidno, da je bil tožnik kot odvetnik z odločbo Bpp 1943/2012 z dne 11. 7. 2012 dodeljen prosilcu za BPP za nudenje redne BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi I K 19966/2010, zaradi kaznivega dejanja po členu 134/I Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ) v zvezi s členom 25/I KZ ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen plačila sodnih taks. Tožena stranka je ugotovila, da je tožnik napotnico vrnil 12. 12. 2014, dne 29. 1. 2015 pa je priglasil še dodatne stroške za opravljene storitve. Tožena stranka tožnikovemu predlogu za odmero stroškov ni ugodila v celoti. Tožniku ni priznala priglašenih 140,00 EUR za nagrado za narok 12. 7. 2012 in 6. 9. 2012, temveč mu je po tar. št. 4102 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZOdvT) priznala enotno nagrado za predobravnavni narok v višini 75,00 EUR, saj iz zapisnika Okrožnega sodišča v Ljubljani I K 19966/2010 izhaja, da sta bila12. 7. 2012 in 6. 9. 2012 opravljena predobravnavna naroka. Tretji odstavek tar. št. 4102 ZOdvT določa, da v predhodnem postopku in na vsaki stopnji kazenskega postopka nastane nagrada za udeležbo na do treh narokih ali dejanjih v vsakem primeru le enkrat. Tožena stranka tožniku ni priznala nagrade za narok 1. 10. 2014 v znesku 210,00 EUR, temveč v skladu s tar. št. 4322 ZOdvT v znesku 140,00 EUR. Pri odmeri nagrade za postopek za sestavo in vložitev pritožbe 27. 1. 2015 je tožena stranka upoštevala ZOdvT, ki je veljal do 9. 1. 2015, saj se je sodni postopek na I. stopnji začel pred uveljavitvijo novega ZOdvT. V skladu z 20. členom ZOdvT, ki je stopil v veljavo 9. 1. 2015, se odvetniški stroški v tem postopku in v vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določajo po do tedaj veljavni Odvetniški tarifi. V skladu z navedenim je tožena stranka tožniku priznala nagrado za postopek po tar. št. 4400 ZOdvT v višini 140,00 EUR. Prav tako tožena stranka tožniku ni priznala dvakrat priglašene materialne stroške. V skladu s tar. št. 6002 ZOdvT pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20,00 EUR pripada le enkrat v zadevi in ne za vsako storitev, ki je bila v zadevi opravljena. Ostale priglašene postavke je tožena stranka tožniku priznala.

Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je sklep nezakonit in neživljenjski, ter je izdan na podlagi absolutne bistvene kršitve pravil postopka, nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Tožena stranka je pri odmeri nagrade in stroškov deloma upoštevala zgolj vlogo z dne 12. 12. 20014 in 29. 1. 2015, povsem pa je ignorirala vlogo z dne 19. 5. 2015. Tožnik opozarja, da gre v konkretnem primeru za predhodno razveljavljeno zadevo, ki se je začela že leta 2006. Glede na to, bi morala tožena stranka pri odmeri stroškov upoštevati izključno Odvetniško tarifo, ki je veljala od 12. 7. 2003. Obrazložitev izpodbijanega sklepa ne vsebuje resne obrazložitve in je celo nerazumljiva, saj iz nje ni razvidno, kaj je tožena stranka želela razjasniti. Glede na navedeno tožnik predlaga, da sodišče opravi glavno obravnavo, ter da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in odločbo premeni tako, da se tožniku priznajo stroški postopka v skupnem znesku 4.390,95 EUR. Podrejeno pa predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe do plačila.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da kazenski postopek nosi opravilno številko iz leta 2010, ko se je uporabljal ZOdvT. Tožnik je v stroškovnem predlogu sam priglasil nagrado po ZOdvT. Sklicevanje tožnika, da je v urgentni vlogi z dne 19. 5. 2015 stroškovnik popravil tako, da je nagrado priglasil po Odvetniški tarifi je neutemeljeno, saj je ta vloga vložena prepozno. Prav tako so neutemeljene navedbe, da je šlo za predhodno razveljavljeno zadevo zaradi kaznivih dejanj iz leta 2006, saj je očitno, da se je kazenski postopek po razveljavitvi sodbe vnovič začel v letu 2010, torej je odmera nagrade in stroškov pravilno in zakonito odmerjena po ZOdvT. Tožena stranka priznava, da je storila napako pri odmeri nagrade odvetniku za obrambo upravičenca na naroku 1. 10. 2014, saj ni upoštevala, da je glavna obravnava trajala več kot pet ur. To pomeni, da je treba tožniku za navedeni narok priznati dodatno nagrado v višini 70,00 EUR (tar. št. 4324 ZOdvT). Glede na navedeno tožena stranka predlaga, da se tožniku v tem delu tožbi ugodi in se priznana nagrada poveča za 70,00 EUR s povečanjem za 22 % DDV, v preostalem delu pa tožba zavrne kot neutemeljena.

V pripravljalni vlogi z dne 25. 8. 2015 tožnik ponavlja navedbe iz tožbe ter prilaga sodbo Upravnega sodišča RS I U 1055/2014. Tožba je utemeljena.

Po prvem odstavku 41. člena ZOdvT se v primeru, če se je sodni postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo tega zakona, nagrade in izdatki za storitve odvetnikov v tem postopku in vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določijo po doslej veljavni odvetniški tarifi. Nagrade in izdatki za storitve odvetnikov v sodnih postopkih, ki se na prvi stopnji začnejo po uveljavitvi tega zakona, in v vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi, se določijo po tem zakonu. Po 44. členu ZOdvT je ta zakon začel veljati 1. januarja 2009. Iz navedene določbe 41. člena ZOdvT že na podlagi jezikovne razlage jasno izhaja, da je za presojo uporabe zakona odločilen začetek teka sodnega postopka na prvi stopnji, ne glede na to, ali se je ta kasneje nadaljeval v času veljavnosti tega zakona ali morebiti na drugi stopnji. Uporaba določb ZOdvT tudi ni odvisna od tega, kdaj je bila izdana odločba, s katero je bil tožnik določen za izvajanje BPP, temveč, kdaj se je začel kazenski postopek, v katerem je tožnik prosilca za BPP zastopal. Glede na predhodno navedeno je v konkretnem primeru za odločitev bistvenega pomena vprašanje, kdaj se je kazenski postopek na prvi stopnji začel. Od tega je odvisno, ali je treba za odmero stroškov in nagrade tožniku (odvetniku) uporabiti ZOdvT ali pred njim veljavno Odvetniško tarifo. Gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.

Drži navedba tožene stranke, da se zadeva za katero je prosilec vložil prošnjo za BPP vodi pod št. I K 19966/2010, vendar je po presoji sodišča napačno stališče tožene stranke, da se je kazenski postopek tudi začel šele leta 2010. Tožena stranka namreč v odgovoru na tožbo sama navaja, da gre za predhodno razveljavljeno zadevo zaradi kaznivih dejanj, storjenih v letu 2006. In glede na zgoraj navedeno (obrazložitev v točki 8 te sodbe) začetka postopka ne opredeljuje nova opravilna številka. Kazenski postopek se je nesporno začel že leta 2006, torej pred uveljavitvijo ZOdvT. Novo sojenje zaradi razveljavitve pa ne pomeni, da se je tudi kazenski postopek začel znova (enako tudi Upravno sodišče RS v sodbah III U 484/2009 z dne 11. 6. 2010, I U 1304/2011 z dne 22. 6. 2012 in I U 1055/2014 z dne 9. 10. 2014).

Glede na navedeno je sodišče zaradi nepravilne razlage materialnega prava tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena ZUS-1).

Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanih aktov in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi.

Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se povišajo za 22% DDV (davčna stopnja DDV veljavna v trenutku vložitve predmetne tožbe), torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek v višini 148 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).