Jedro

S sklepom o popravi pomote je toženka popravila napačno navedbo prijavitelja in njegovega zastopnika, ki se ji je primerila v zavrnilnem sklepu, s tem pa po presoji sodišča ni posegala v vsebino tega sklepa. Tožnik sam izrecno navaja, da je od prenosne družbe na podlagi Delitvenega načrta prevzel vsa pravna razmerja v zvezi z vodenjem in prijavo na razvojne razpise, nanj so tako prešle tudi vse pravice in obveznosti iz naslova predmetnega javnega razpisa. S tem, ko je tožnik postal univerzalni pravni naslednik prejšnjega prijavitelja, družbe A. d.o.o., je postal novi nosilec pravic in obveznosti iz naslova predmetnega javnega razpisa. Zato sodišče pritrjuje toženki, da z izdajo sklepa o popravi pomote ni v ničemer spreminjala izjave svoje volje.

Očitna poprava pisne pomote pri navedbi prijavitelja in njegovega zastopnika, pri čemer je tožnik univerzalni pravni naslednik prvotnega prijavitelja in s tem novi nosilec vseh pravic in obveznosti iz naslova tega javnega razpisa (kar ni sporno, saj to navaja tožnik sam), ne more biti za tožnika nič bolj neugodna, kot je bila že sama zavrnitev vloge na javnem razpisu za prvotnega prijavitelja.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je s sklepom o popravi pomote, št. 4300-14/2018/1319 z dne 30. 9. 2019 (v nadaljevanju sklep o popravi pomote), odločila, da se v sklepu, št. 4300-14/2018/1200 z dne 5. 8. 2019, s katerim je zavrnila vlogo št. 4300-14/2018/420 na javni razpis (v nadaljevanju zavrnilni sklep), na tam navedenih mestih, ki jih konkretno opredeli, popravi napačna navedba naziva in naslova prijavitelja tako, da se pravilna navedba namesto „A. d.o.o., ...“ glasi „B. d.o.o., ...“, naziv zastopnika pa se popravi tako, da se pravilna navedba namesto „C.C.“ glasi „Č.Č.“ Iz obrazložitve izhaja, da se je tekom postopka prvotni prijavitelj A. d.o.o., statusno preoblikoval in je novi prijavitelj na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva postal B. d.o.o.. Pri pisanju zavrnilnega sklepa je prišlo do očitne pisne pomote, saj je toženka zaradi podobnosti naziva prejšnjega in novega prijavitelja navedla napačen naziv ter zastopnika. Z zavrnilnim sklepom je toženka zavrnila vlogo družbe A. d.o.o., na javnem razpisu zaradi neizpolnjevanja materialnopravnih pogojev.

2. Tožnik je vložil tožbo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi je navedel, da je toženka v Uradnem listu RS objavila javni razpis z nazivom „DEMO PILOTI II 2018“, na katerega se je njegova pravna prednica A. d.o.o., (v nadaljevanju A. d.o.o.) prijavila v konzorciju s še tremi partnerji. Po oddaji vloge se je statusno preoblikovala, in sicer je z oddelitvijo prenesla del svojega premoženja na novoustanovljeno družbo - tožnika. Na podlagi Delitvenega načrta z dne 7. 2. 2009 (pravilno 7. 2. 2019, op. sodišča) so na tožnika prešle tudi vse pravice in obveznosti iz predmetnega javnega razpisa. Toženka je bila večkrat seznanjena, da je prišlo do univerzalnega pravnega nasledstva ter spremembe prijavitelja na predmetnem javnem razpisu, vendar je navedeno pri svojem odločanju prezrla. S sklepom o popravi pomote je pravne učinke izdanega zavrnilnega sklepa skušala razširiti tudi na tožnika in na takšen način odločiti tudi o njegovih pravicah in koristih, ki jih uveljavlja v okviru javnega razpisa. Zato je vsebinsko spremenila odločitev, ki izhaja iz zavrnilnega sklepa, na način, da se odločitev o zavrnitvi vloge za sofinanciranje namesto na A. d.o.o. zdaj nanaša na tožnika. S tem, ko je „zamenjala“ stranko v postopku, je vsebinsko posegla v odločitev, saj je namesto o upravni zadevi A. d.o.o. odločila o upravni zadevi tožnika. Poleg tega v tožbi obsežno pojasnjuje še, zakaj je toženka nepopolno ugotovila dejansko stanje in posledično zmotno uporabila materialno pravo glede zavrnilnega sklepa. Sodišču primarno predlaga odpravo sklepa o popravi pomote, podredno pa odpravo zavrnilnega sklepa in sklepa o popravi pomote. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da je pri prvotnem prijavitelju v času od oddaje vloge pa do izdaje zavrnilnega sklepa prišlo do organizacijskih sprememb, zato je zaradi podobnosti prejšnjega in novega naziva prišlo do očitne pisne pomote, ki pa jo je s sklepom o popravi pomote odpravila. Nedvomno je, da je tožnik univerzalni pravni naslednik prijavitelja na predmetni javni razpis, zato s sklepom o popravi pomote ni ničesar vsebinsko spremenila oziroma „zamenjala“ stranke v postopku, ampak je zgolj popravila očitno pisno pomoto v nazivu. Podala je tudi obseženo razlago glede materialnopravne pravilnosti in zakonitosti zavrnilnega sklepa, pri čemer je uvodoma opozorila na sklep Vrhovnega sodišča RS, I Up 184/2009 z dne 4. 6. 2009, po stališču katerega je rok za vložitev tožbe zoper zavrnilni sklep že potekel. Predlagala je zavrnitev tožbe.

4. Tožnik je v pripravljalni vlogi ponovil bistvene tožbene navedbe, ponovno pa je podal tudi razloge za napačno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z izdajo zavrnilnega sklepa.

5. Tožba ni dovoljena.

6. Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1; na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. V 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila vložena prepozno ali prezgodaj, enako pa ravna v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

7. Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). V drugem odstavku 5. člena ZUS-1 je določeno, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

8. Po prvem odstavku 223. člena ZUP sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe.

9. Citirana določba 223. člena ZUP torej jasno opredeljuje obseg popravnega sklepa, ki je namenjen izključno popravi očitnih pomot. Pri pomoti gre za zmotni zapis dejansko izjavljene volje organa, s popravo takšne pomote pa se ne ustvarja ničesar novega in se odločba tudi ne dopolnjuje. Za popravni sklep s takšno vsebino pa po presoji sodišča v obravnavanem primeru tudi gre. S sklepom o popravi pomote je toženka namreč popravila napačno navedbo prijavitelja in njegovega zastopnika, ki se ji je primerila v zavrnilnem sklepu, s tem pa po presoji sodišča ni posegala v vsebino tega sklepa. Tožnik sam izrecno navaja, da je od prenosne družbe na podlagi Delitvenega načrta prevzel vsa pravna razmerja v zvezi z vodenjem in prijavo na razvojne razpise, nanj so tako prešle tudi vse pravice in obveznosti iz naslova predmetnega javnega razpisa. S tem, ko je tožnik postal univerzalni pravni naslednik prejšnjega prijavitelja, družbe A. d.o.o., je postal novi nosilec pravic in obveznosti iz naslova predmetnega javnega razpisa. Zato sodišče pritrjuje toženki, da z izdajo sklepa o popravi pomote ni v ničemer spreminjala izjave svoje volje (da vlogo št. 4300-14/2018/420 zavrača). Na to kaže dejstvo, da je v zavrnilnem sklepu poleg naziva prijavitelja (ki ga je toženka s sklepom o popravi pomote popravila) navedena tudi številka vloge, ki pa tudi po izdaji sklepa o popravi pomote ostaja nespremenjena. S tem pa je ostala nespremenjena tudi toženkina volja, da to vlogo (pa naj jo vlaga pravni prednik tožnika ali pravni naslednik družbe A. d.o.o., torej tožnik) zavrača. 10. Glede podrednega tožbenega zahtevka za odpravo zavrnilnega sklepa pa se sodišče strinja z navedbami toženke, da je že potekel 30 dnevni rok, predviden za vložitev tožbe, saj je le-ta začel teči po vročitvi zavrnilnega sklepa (12. 8. 2019) in ne po vročitvi sklepa o popravi pomote (3. 10. 2019). Tožnik se glede tega sklicuje na zadnjo poved prvega odstavka 223. člena ZUP, ki določa, da poprava odločbe, ki je za stranko neugodna, učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravi odločbe. Kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, očitna poprava pisne pomote pri navedbi prijavitelja in njegovega zastopnika, pri čemer je tožnik univerzalni pravni naslednik prvotnega prijavitelja in s tem novi nosilec vseh pravic in obveznosti iz naslova tega javnega razpisa (kar ni sporno, saj to navaja tožnik sam), ne more biti za tožnika nič bolj neugodna, kot je bila že sama zavrnitev vloge na javnem razpisu za prvotnega prijavitelja (družbo A. d.o.o.). Zato sodišče ne sledi tožbenemu ugovoru, da je poprava pomote za tožnika izrazito neugodna, saj „brez sklepa o popravi pomote negativnih učinkov zavrnitve vloge za sofinanciranje za tožnika sploh ne bi bilo“. Le-ti bi namreč po presoji sodišča iz naslova univerzalnega pravnega nasledstva v vsakem primeru nastali. Iz tega pa tudi sledi, da zaradi zamude roka za vložitev tožbe (28. člen ZUS-1) tožnik ne more doseči vsebinske obravnave tožbe zoper zavrnilni sklep, saj je ta vložena prepozno.

11. Ob upoštevanju zgoraj navedenega je sodišče tožbo zoper sklep o popravi pomote zavrglo na podlagi 4., tožbo zoper zavrnilni sklep pa na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 12. Ker je sodišče tožbo tožnika zavrglo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).