Jedro

Obsojenec ni izkazal obstoja zatrjevane bolezni, poleg tega pa mu je bila izrečena kratkotrajna kazen zapora, zato pogoji za izredno omilitev kazni niso izpolnjeni.

Izrek

I. Zahteva za izredno omilitev kazni se zavrne.

II. Obsojenega A. S. se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Ajdovščini je z uvodoma navedeno sodbo obsojenega A. S. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 145. člena Kazenskega zakonika, za katero mu je izreklo kazen tri mesece zapora ter ga oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka. Višje sodišče v Kopru je pritožbi obsojenca in njegovega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeni, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in obsojenca oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka.

2. Obsojenec je 9. 8. 2010 pri sodišču prve stopnje vložil zahtevo za izredno omilitev kazni, v kateri je navedel, da je bila pri njem po obsodbi ugotovljena izredno huda bolezen, zaradi katere so mu šteti dnevi, ob izrekanju kazni pa za to bolezen ni vedel. Po pozivu sodišča je obsojenec dopolnil svojo zahtevo za navedbo, da je bila v mesecu avgustu ob pregledu pri sodnem izvedencu ugotovljena okužba z virusom HIV.

3. Na zahtevo za izredno omilitev kazni je odgovoril vrhovni državni tožilec, ki meni, da zahteva ni utemeljena, zaradi česar predlaga njeno zavrnitev.

4. Gradivo, zbrano v predhodnem postopku (četrti odstavek 419. člena Zakona o kazenskem postopku, v nadaljevanju ZKP), in odgovor vrhovnega državnega tožilca (peti odstavek 419. člena ZKP), sta bila poslana obsojencu, ki je izjavil, da se ne strinja z odgovorom vrhovnega državnega tožilca.

B.

5. Izredna omilitev kazni je po določbi 417. člena ZKP dovoljena, če se po pravnomočnosti sodbe pokažejo okoliščine, ki jih ni bilo, ko se je sodba izrekala, ali so bile, pa sodišče zanje ni vedelo, ki pa bi očitno pripeljale do milejše obsodbe.

6. Iz zdravniškega potrdila Splošne ambulante Zdravstvenega doma N. z dne 7. 10. 2010 je razvidno, da ima obsojenec kronični hepatitis C, diagnoza je bila postavljena novembra 2008, v letu 2008 pa je bil obsojenec ob testiranju HIV negativen. Nadalje je iz izvedenskega mnenja izvedenca psihiatrične stroke prim. D. T., dr. med., spec. psih., razvidno, da je bil 4. 6. 1996 postavljen sum, da se je obsojenec okužil z virusom HIV. Glede na povedano Vrhovno sodišče ugotavlja, da obsojenec ni izkazal obstoja zatrjevane okoliščine, saj iz njegove zdravstvene dokumentacije ni razvidno, da bi bil okužen z virusom HIV, poleg tega mu je bila izrečena kratkotrajna kazen zapora. Pogoji za izredno omilitev kazni niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče obsojenčevo zahtevo za izredno omilitev kazni na podlagi šestega odstavka 419. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.

7. Obsojenec je brez zaposlitve in premoženja, dolžan pa je preživljati dva nepreskrbljena otroka, zato ga je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi z 98. a členom ZKP oprostilo plačila stroškov, nastalih v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, to je plačila sodne takse.