Jedro

Panožna kolektivna pogodba določa prekluzivni rok, v katerem bi moral biti tožnik seznanjen z oceno o opravljenem poskusnem delu. Ker tožena stranka tega ni spoštovala oziroma ker tožnika ni najkasneje tri delovne dni pred iztekom poskusnega dela seznanila z oceno, se šteje, da je bilo poskusno delo uspešno opravljeno. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela posledično ni zakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka dne 28. 11. 2008 podala tožniku (točka I izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnika za čas od 1. 12. 2008 do 30. 6. 2009 prijavi v socialna zavarovanja in mu obračuna nadomestila plače v višini 836,39 EUR mesečno, odvede predpisane prispevke in davke in mu izplača pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega zneska, kakor je to navedeno v izreku (točka II izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 1.214,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku 8-dnevnega roka po vročitvi sodbe dalje (točka III izreka).

Zoper takšno sodbo se tožena stranka pritožuje iz pritožbenih razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da listinska dokumentacija, ki jo je predložila tožena stranka, predvsem pogodba o zaposlitvi, pravilnik o organizaciji in sistemizaciji ter izpovedbe zaslišanih prič, potrjujejo, da je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Tožnik je bil že s samo sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi seznanjen s tem, da bo tri mesece na poskusnem delu. Priča N.Š. je izpovedal, da se je tožnik s poskusnim delom strinjal in da ni imel nobenih predlogov k pogodbi o zaposlitvi. Tožnik sicer zanika, da bi vedel za poskusno delo, vendar je takšno zanikanje v nasprotju s pogodbo o zaposlitvi, za katero tožnik priznava, da jo je podpisal. V nasprotju z listinami v spisu je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tričlanska komisija, ki je bila ustno zadolžena za spremljanje tožnikovega poskusnega dela, ob koncu poskusne dobe ni podala pisne strokovne ocene o neuspešno opravljenem poskusnem delu. Zapisnik o poteku poskusnega dela z dne 21. 11. 2008 je bil tožniku vročen 28. 11. 2008, torej najmanj tri delovne dni pred iztekom poskusne dobe, ki je potekla 1. 12. 2008. Ocena je bila podana v skladu z 9. členom Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije (Ur. l. RS, št. 108/2005, 53/2009, v nadaljevanju panožna kolektivna pogodba), ki določa pogoje za opravljanje poskusnega dela. Ocena, da tožnik pri najzahtevnejših delih „ni pokazal zadostne stopnje potrebnega strokovnega odnosa do kvalitetno izvedenega dela“, ni pavšalna in je podana na podlagi trimesečnega opazovanja tožnika. V tem obdobju so imeli člani komisije zadostne možnosti, da vsestransko opazujejo tožnika pri njegovem delu in ugotovijo njegove pomanjkljivosti ter primernost za opravljanje odrejenega dela. Gre za kompleksno oceno v okviru timskega opravljanja dela, pri čemer ni bilo možno povsem natančno povedati, kaj in kako je tožnik opravljal nezadostno oziroma neprimerno, saj so se rezultati dela merili v okviru skupine. Zaradi navedenega je bila tudi plača odvisna od rezultatov skupine in je neprimerno in nesprejemljivo, da je sodišče prve stopnje uspešnost tožnikovega dela baziralo na plačo. Le člani komisije, ki so imeli dnevno možnost nadzorovanja in spremljanja tožnikovega dela, so lahko podali kompetentno oceno tožnikovega dela. Člani komisije so predvsem pogrešali samostojnost tožnika pri opravljanju odrejenih nalog, kar je bil eden od bistvenih razlogov za to, da se je tožniku določilo poskusno delo. Glede na specifiko tožnikovega delovnega mesta je Komisija zadosti konkretno ocenila tožnikove sposobnosti za samostojno opravljanje dela. Razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je tako ugotovitev o neuspešno opravljenem poskusnem delu. Tožena stranka je spoštovala vse določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002, 45/2008) in panožne kolektivne pogodbe, ki urejajo institut poskusnega dela. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožnikov zahtevek zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Nekorekten je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da komisija sploh ni izdelala ocene o opravljenem poskusnem delu. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da komisija ni podala ocene, ki bi se lahko preverila. Očitek sodišča prve stopnje je, da so ugotovitve komisije abstraktne in pavšalne, da ni konkretno navedeno, katerega dela tožnik ni uspešno opravil in podobno. Sicer pa je tudi iz navedbe sodišča prve stopnje na 4. strani obrazložitve, da je bila ocena tožniku sporočena istočasno z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, razvidno, da sodišče ne šteje, da komisija ocene sploh ne bi izdelala.

Odločitev sodišča prve stopnje, da razveljavi izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi in ugodi reparacijskemu in integracijskemu zahtevku, je pravilna že zaradi tega, ker je na podlagi tretjega odstavka 9. člena panožne kolektivne pogodbe potrebno šteti, da je tožnik poskusno delo uspešno opravil. Sodišče prve stopnje se na citirano določbo sicer ni sklicevalo, vendar mora pritožbeno sodišče na pravilno uporabo materialnega prava paziti že po uradni dolžnosti. Tretji odstavek 9. člena panožne kolektivne pogodbe namreč določa, da mora biti delavec z oceno o opravljenem poskusnem delu seznanjen tri delovne dni pred iztekom poskusnega dela, sicer se šteje, da je poskusno delo uspešno opravil. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je bil zapisnik o poteku poskusnega dela tožniku vročen 28. 11. 2008 in da je poskusno delo izteklo 1. 2. 2008, vendar pa je zmotno njeno sklepanje, da je to bilo tri delovne dni pred iztekom poskusnega dela. Med 28. 11. 2008 in 1. 12. 2008 so sicer res trije dnevi, vendar ne gre za delovne dneve, saj je bila 29. 11. 2008 sobota, 30. 11. 2008 pa nedelja.

Določba tretjega odstavka 9. člena panožne kolektivne pogodbe je dejansko oblikovana tako, da določa prekluzivni rok, v katerem mora biti delavec seznanjen z oceno o opravljenem poskusnem delu, saj sicer po izteku tega roka pogodbe o zaposlitvi ni mogoče odpovedati zaradi negativne ocene poskusnega dela, ker se na podlagi citirane določbe šteje, da je poskusno delo uspešno opravil. V kolikor delavec najkasneje tri delovne dni pred iztekom poskusnega dela ni seznanjen z oceno o opravljenem poskusnem delu, kar tožnik ni bil, se šteje, da je poskusno delo uspešno opravil. Že zgolj zaradi tega, ker tožnik z oceno poskusnega dela ni bil seznanjen tri delovne dni pred iztekom poskusnega dela, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, saj se šteje, da je tožnik poskusno delo uspešno opravil. Glede na navedeno sicer niti ni bistveno, ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker so ugotovitve Komisije za sprejemanje poskusnega dela abstraktne in pavšalne. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ugotovitev, da tožnik „pri najzahtevnejših delih v procesu proizvodnje pri pripravi materialov in komponent na montaži projektov ni pokazal zadostno stopnjo potrebnega strokovnega odnosa do kvalitetno izvedenega dela“ takšna, da je ni mogoče preizkusiti. V kolikor bi komisija v oceno zapisala to, kar so pred sodiščem prve stopnje izpovedovali člani komisije, potem bi te ugotovitve vsekakor bile osnova za negativno oceno poskusnega dela in s tem podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ugotovitev, da tožnik tudi na koncu usposabljanja, to je na koncu poskusnega dela ni izpolnil pričakovanja, da bo samostojno delal (izpovedbe prič M.M., A.H. in I.L.) je prav gotovo lahko razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, vendar pa ta razlog ni bil tako naveden v zapisniku o poteku poskusnega dela, ki po svoji vsebini pomeni oceno o opravljenem poskusnem delu.

Tožena stranka ima sicer prav, ko opozarja, da okoliščina, da tožniku v času poskusnega dela ni bila znižana plača in da pri realizaciji nalog skupine, v katerih je sodeloval tožnik, ni prihajalo do zamud, ne pomeni, da poskusnega dela tožnika ni mogoče oceniti negativno. Te okoliščine same po sebi ne dokazujejo, da ne bi bila možna negativna ocena poskusnega dela, ker tožnik ne kaže ustrezne sposobnosti za samostojno delo. Vendar pa zmotno sklepanje sodišča prve stopnje glede tega vprašanja niti ni bistveno, glede na to, da je bilo tožnikovemu zahtevku potrebno ugoditi že zaradi tega, ker je bilo glede na določbo tretjega odstavka 9. člena panožne kolektivne pogodbe potrebno šteti, da je tožnik poskusno delo uspešno opravil in ker je ocena poskusnega dela tako nejasna, da je ni mogoče preizkusiti.

Glede na to, da tožnik z oceno poskusnega dela ni bil seznanjen tri delovne dni pred iztekom poskusnega dela, zaradi česar se šteje, da je poskusno delo uspešno opravil, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da kot nezakonito razveljavi izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Ob takšni odločitvi je sodišče prve stopnje moralo ugoditi tudi vtoževanemu reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku za čas od prenehanja delovnega razmerja do 30. 6. 2009. Tožena stranka niti ne izpodbija višine dosojenega nadomestila plače. Tožnik je vtoževal nadomestilo v višini povprečja prejete plače v zadnjih treh mesecih. Višina prejetih plač je razvidna iz plačilnih list, ki jih je tožnik priložil tožbi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.