Jedro

V imenik sodnih izvedencev ne more biti vpisan nekdo, ki pred tem ni imenovan za sodnega izvedenca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS), zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 10.12.1999. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo vlogo za vpis v imenik stalnih sodnih izvedencev za stroko "ladijski remont".

V obrazložitvi izpodbijane sodbe je prvostopno sodišče v celoti sledilo utemeljitvi tožene stranke v izpodbijani odločbi (2. odstavek 67. člena ZUS). Tožena stranka je tožnikovo vlogo za vpis v imenik sodnih izvedencev za navedeno stroko zavrnila, ker je pred tem ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 5. točke 1. odstavka 87. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95 in 38/99, v nadaljevanju ZS) za imenovanje sodnega izvedenca. Gre za izpolnjevanje pogoja, da ima kandidat strokovno znanje in sposobnosti za določeno vrsto izvedenskega dela. Glede na to, da tožnik ni želel opraviti preizkusa strokovnosti, tožena stranka ni imela zadostnega dokazila, da tožnik izpolnjuje navedeni zakonski pogoj. Ker pa tožena stranka ni niti izdala odločbe o imenovanju sodnega izvedenca, ga posledično temu tudi po presoji prvostopnega sodišča ne more vpisati v imenik sodnih izvedencev.

Tožnik v pritožbi zoper izpodbijano sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Smiselno ponovi tožbene navedbe in med drugim navaja, da je sodišče izdalo izpodbijano sodbo brez glavne obravnave in je tako bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu. Citira 2. odstavek 87. člena ZS in navaja, da je poseben preizkus strokovnosti minister, pristojen za pravosodje, lahko zahteval, vendar pa zakon tega posebnega preizkusa ne našteva med pogoji za vpis v imenik sodnih izvedencev. Po njegovem mnenju izpodbijana sodba "utegne kršiti tudi nekaj z ustavo zagotovljenih človekovih pravic". Predlaga, da Vrhovno sodišče RS izpodbijano sodbo spremeni in ugodi njegovemu tožbenemu zahtevku.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka tožnikove pritožbene navedbe in predlaga, da Vrhovno sodišče RS tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče pravilno presodilo zakonitost izpodbijane odločbe tožene stranke in svojo odločitev oprlo na pravilno dejansko in pravno podlago.

Izvedenec je lahko vpisan v imenik sodnih izvedencev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje, ko je imenovan za sodnega izvedenca . V skladu z 88. členom ZS je sodni izvedenec imenovan z dnem, ko pred ministrom, pristojnim za pravosodje, izreče prisego. Pred imenovanjem pa mora izpolniti pogoje, kot jih določa ZS. Po določbi 5. točke 1. odstavka 87. člen ZS, ki je veljal v času odločitve, in na katerega se sklicuje prvostopno sodišče in pred njim tožena stranka, je za sodnega izvedenca lahko imenovan, kdor ima strokovno znanje in sposobnosti za določeno vrsto izvedenskega dela. Na podlagi 2. odstavka istega člena ZS lahko zaradi ugotavljanja pogoja iz 5. točke prejšnjega odstavka minister, pristojen za pravosodje, odredi poseben preizkus strokovnosti pred komisijo, sestavljeno iz strokovnjakov s področja, na katerem bo oseba opravljala izvedensko delo; člani komisije pa morajo imeti najmanj takšno strokovno izobrazbo kot kandidat za sodnega izvedenca.

Ker tožnik, kot izhaja iz izpodbijane sodbe in potrjujejo podatki v upravnih spisih, ni želel opravljati posebnega preizkusa strokovnosti, ki ga je, kot to predvideva ZS, odredil minister za pravosodje zaradi ugotavljanja pogoja iz 5. točke 1. odstavka 87. člena ZS, ni bil zato imenovan za sodnega izvedenca. Zato je prvostopno sodišče pravilno presodilo, ko je zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, s katero je ta zavrnila tožnikovo vlogo za vpis v imenik sodnih izvedencev, saj v ta imenik ne more biti vpisan nekdo, ki pred tem ni imenovan za sodnega izvedenca, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru.

Glede pritožbenega ugovora, da sodišče prve stopnje ni opravilo glavne obravnave, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je mogoče sodbo zaradi neopravljene glavne obravnave z uspehom izpodbijati le v primeru, da je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe (4. odstavek 72. člena ZUS). V obravnavanem primeru pritožbeno sodišče ugotavlja, da okoliščina, da je prvostopno sodišče v tej zadevi odločilo na nejavni seji , ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Iz 1. odstavka 50. člena ZUS sicer izhaja načelo, da sodišče na prvi stopnji odloča po opravljeni glavni obravnavi, vendar pa lahko po določbi 2. odstavka 50. člena ZUS sodišče odloči brez glavne obravnave, če v pripravljalnem postopku ugotovi, da je bilo dejansko stanje v postopku za izdajo upravnega akta popolno in pravilno ugotovljeno ali pa to ni sporno, stranke pa v tožbi ali odgovoru na tožbo glavne obravnave niso zahtevale. Prvostopno sodišče je v obravnavani zadevi odločilo na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo po njegovi presoji v upravnem postopku pravilno ugotovljeno, v tožbi pa tožnik glavne obravnave niti ni zahteval. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je prvostopno sodišče pravilno pojasnilo, zakaj zavrača tožnikove ugovore. Razlogi, ki jih navaja, so pravilni in v skladu z vsebino odločbe tožene stranke. Ker tožnik v pritožbi zoper izpodbijano sodbo uveljavlja ugovore, na katere je pravilno odgovorilo že prvostopno sodišče, se pritožbeno sodišče sklicuje na razloge izpodbijane sodbe in jih ne ponavlja.

Ker je po presoji pritožbenega sodišča izpodbijana sodba prvostopnega sodišča pravilna in zakonita, tožnik pa ni pojasnil, v čem naj bi obstajale kršitve njegovih ustavnih pravic, niti s čim utemeljuje njihovo kršitev, pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrača njegovo posplošeno zatrjevanje, da izpodbijana sodba "utegne kršiti tudi nekaj z ustavo zagotovljenih človekovih pravic".

Pritožbeno sodišče je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.