Jedro

Sodišče je pri izdaji sklepa o izvršbi vezano na izrek pravnomočne sodne odločbe, ki predstavlja izvršilni naslov in se zato ni upravičeno spuščati v vsebino obveznosti, o kateri je bilo pravnomočno odločeno v pravdi.

Izrek

1.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep prve stopnje s p r e m e n i tako, da se dolžničin ugovor z dne 16.2.1998 zavrne, predhodna izvršilna dejanja pa ostanejo v celoti v veljavi.

2.Upničini pritožbeni stroški znašajo 27.295,00 SIT in predstavljajo nadaljnje izvršilne stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo dolžnikovemu ugovoru in ustavilo izvršbo, upnici pa naložilo povrnitev dolžničinih izvršilnih stroškov. Stališče sodišča prve stopnje je, da je dolžnica pravilno izpolnila obveznost, ki izvira iz izvršljive sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr.št. Pd 640/96, ker je pri izplačilu upnici pravilno upoštevala odbitek akontacije dohodnine v znesku 76.565,60 SIT. Takšno ravnanje naj bi bilo v skladu z davčno zakonodajo, ki nalaga tistemu, ki izplačuje povračila iz naslova stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek, da obračuna akontacijo dohodnine za prejemke, ki so višji od določenih neobdavčenih zneskov.

Upnica se pritožuje proti navedenemu sklepu prve stopnje zaradi pritožbenih razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga razveljavitev sklepa.

Dolžnica priznava v ugovoru, da upnici ni izplačala v celoti zneska, ki je določen v izvršilnem naslovu. Dolžnica ni bila upravičena odtegniti akontacije dohodnine, saj je upnica pridobila pravico do odpravnine že ob odhodu v pokoj. Tedaj veljavni zakon o dohodnini je določal, da se davek od osebnih prejemkov ne plačuje od odpravnin ob upokojitvi. Navedeno oprostitev davka je ukinil šele Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki je začel veljati v mesecu februarju 1995. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini ni mogel spremeniti davčne obveznosti za nazaj in tako poseči v pridobljene pravice do odpravnine brez plačila davka. Upnica zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Izvršba je bila predlagana na podlagi izvršilnega naslova, ki ga predstavlja izvršljiva sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr.št. Pd 640/96, ki določa, da je dolžnica dolžna plačati upnici znesek 1.028.509,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.10.1996 dalje do plačila, poleg tega pa ji je tudi dolžna povrniti stroške postopka v znesku 52.836,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.2.1997, vse v 15 dneh. Izvršilni naslov predstavlja neizpodbojno presumpcijo, da obstoji terjatev, ki je v njem določena.

Zato dolžnica v nobenem primeru ni upravičena do zmanjšanja izplačila pravnomočno prisojenega zneska in bi morala morebitne odbitke od navedenega zneska uveljavljati v postopku pred sodiščem, ki je izdalo izvršilni naslov. Sodišče prve stopnje je že zaradi tega nepravilno ugodilo ugovoru dolžnika in ustavilo izvršbo. Odločitev sodišča prve stopnje pa je zmotna tudi, če odmislimo pravilo, da je izvršilno sodišče strogo vezano na izrek odločbe, ki predstavlja izvršilni naslov in zato ni upravičeno ugotavljati vsebine obveznosti. Upnica je namreč pridobila pravico do odpravnine o kateri je bilo odločeno v izvršilnem naslovu, že z dnem upokojitve, torej dne 31.12.1994. Po takrat veljavnem Zakonu o dohodnini (Uradni list RS št. 71/93) se davek od osebnih prejemkov ni plačeval od odpravnin ob upokojitvi (3. tč. 19. čl.). Zato je dolžnica v vsakem primeru nepravilno obračunala dohodnino v zvezi z odpravnino, do katere je bila upnica upravičena ob upokojitvi. Ker je sodišče prve stopnje pri odločanju o dolžnikovem ugovoru zmotno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni spornih relevantnih dejanskih vprašanj, je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano sodno odločbo tako, da je zavrnilo neutemeljeni dolžničin ugovor ter vzpostavilo takšno stanje izvršilnega postopka kot je obstajalo že pred vložitvijo dolžničinega ugovora (15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju v zvezi s 380.čl. veljavnega zakona o pravdnem postopku). Upnica je v zvezi z utemeljeno pritožbo upravičena do nadaljnjih izvršilnih stroškov v znesku 27.295,00 SIT (pritožba 125 odvetniških točk, konferenca s stranko 50 odvetniških točk in sodna taksa 12.000,00 SIT).