22.5.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Nacional-socialne zveze Slovenije iz Velenja in Nacional-socialne zveze kot politične stranke v ustanavljanju ter Matjaža Gerlanca iz Velenja na seji dne 22. maja 1997

s k l e n i l o:

Pobuda za začetek postopka za ceno ustavnosti 77. in 78. člena ter prvega odstavka 83. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94 in 8/96) in petega odstavka 62. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Matjaž Gerlanc je 25.3.1996 vložil pobudo, v kateri zatrjuje neskladnost v izreku tega sklepa navedenih določb Zakona o sodniški službi (v nadaljevanju: ZSS) z drugim odstavkom 132. člena Ustave in protiustavnost določbe Zakona o sodiščih (v nadaljevanju: ZS), s katero je urejeno, kdo imenuje predsednika Vrhovnega sodišča.

2.Vlagatelj pobude je na poziv Ustavnega sodišča, da izkaže obstoj pobudnice Nacional-socialne zveze Slovenije ter njen in svoj pravni interes za izpodbijanje zakonskih določb, vlogo dopolnil. Navedel je, da so bili dokazi o tem, da je Nacional-socialna zveza pravna oseba, že poslani sodišču, predložil pa je tudi sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, iz katerega po njegovem mnenju izhaja, da je Nacional-socialna zveza pravna oseba, ki lahko nastopa v postopku pred sodiščem.

3.Pobudnik navaja, da je dokaz o tem, da je Nacional-socialna zveza pravna oseba, predložil v zadevi št. U-I-55/96. V tej zadevi je pobudnik predložil obvestilo Zavoda Republike Slovenije za statistiko z dne 3.3.1993, da je Nacional-socialna zveza Slovenije razvrščena po dejavnosti med politične organizacije, ter izpis Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje Velenje z dne 7.5.1996 o prometu na žiro računu Nacional-socialne zveze. Ustavno sodišče je že v sklepu št. U-I-55/96 z dne 25.4.1996 obrazložilo, zakaj teh dokumentov ni mogoče šteti za dokaz o obstoju te pobudnice kot pravne osebe.

4.Prav tako pa kot dokaz tudi ni mogoče šteti sklepa pristojnega sodišča, s katerim je bila zavržena nepopolna tožba. V skladu z določbami Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 62/94 - v nadaljevanju: ZPS) se obstoj politične stranke lahko dokazuje le z izpisom iz registra strank, ki ga po določbi 10. člena navedenega zakona vodi pristojno ministrstvo. Po določbi drugega odstavka 12. člena ZPS postane stranka pravna oseba z dnem vpisa v register strank. Politične organizacije, ki so delovale pred uveljavitvijo tega zakona, pa lahko delujejo kot politične stranke po ZPS, če so bile v skladu z določbo 33. člena ZPS vpisane v register političnih strank. Tega pa vlagatelj pobude za pobudnico Nacional-socialno zvezo Slovenije ni izkazal. Po določbi prvega odstavka 3. člena tega zakona v Republiki Sloveniji ne sme delovati stranka, ki ni registrirana v skladu z določbami tega zakona, ali stranka, ki ima sedež v tujini. Nacional-socialna zveza Slovenije torej ne more biti udeleženka v postopku pred Ustavnim sodiščem. Še toliko bolj pa to iz istih razlogov velja za Nacional-socialno zvezo - politično stranko v ustanavljanju. Zato je bilo treba pobudo v uvodu tega sklepa prvonavedenih pobudnic zavreči.

5.Pobudnik Matjaž Gerlanc ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje zgoraj navedenih zakonskih določb. Po določbi drugega odstavka 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Išpodbijane določbe ZSS urejajo postopek razrešitve sodnika, če je obsojen za kaznivo dejanje, ki ga je storil z zlorabo sodniške funkcije (77. člen ZSS), postopek razrešitve sodnika, ki je obsojen za katerokoli drugo kaznivo dejanje (78. člen ZSS), in disciplinsko sankcijo za primer, ko v skladu s pooblastilom v drugem odstavku 132. člena Ustave Državni zbor sodnika kljub podanemu razrešitvenemu predlogu v primeru iz 78. člena ZSS ne razreši. Te določbe neposredno ne posegajo v pobudnikove pravice. Morebitna razveljavitev teh določb ne bi neposredno vplivala na pobudnikov pravni položaj. Enako velja tudi glede določbe ZS, po kateri predsednika Vrhovnega sodišča imenuje Državni zbor na predlog Ministra za pravosodje po poprejšnjem mnenju Sodnega sveta in občne seje Vrhovnega sodišča. Zato je bilo treba tudi pobudo Matjaža Gerlanca zavreči.

Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i kdr. Lovro Šturm