Jedro

Sodišče kot neutemeljene in v nasprotju z namenom zakona zavrača tožbene ugovore, v katerih tožniki načrtovani gozdni prometnici, gozdni vlaki, pripisujejo učinek dejanske razlastitve ali učinek podoben služnosti v korist nelastnik. Ravno zato, ker je gradnja gozdnih prometnic v javnem interesu, zakon določa, da se gozdne prometnice lahko gradijo tudi, če za gradnjo ni soglasja vseh lastnikov gozdov na trasi predvidene gozdne prometnice, če se s tem strinjajo lastniki gozdov, ki imajo v lasti več kot 2/3 površin zemljišč na trasi predvidene gozdne prometnice.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice, je z izpodbijano odločbo odločila, da se stranki A.A. dovoli posek in odmik dreves ter izvedbo drugih potrebnih del za gradnjo gozdne prometnice na zemljišču trase predvidene gozdne vlake, na zemljišču v lasti B.B., C.C., Č.Č., D.D. in E.E.. Določila je potek trase gozdne prometnice, št. 12185-1, ter dovolila izvedbo poseka in odmika dreves v skupnem obsegu 0,79 m3. Določila je tudi, da se bo po izvršenem poseku in odmiku dreves strankam dovolila izvedba potrebnih del za izgradnjo gozdne prometnice, skladno z Elaboratom gozdne vlake, št. 08-33-00172016. V 2. točki izreka je določila, da so dolžni lastniki zemljišč iz 1. točke izreka na svojem zemljišču stranki A.A. dopustiti dejanja iz 1. točke izreka ter opustiti vse, kar otežuje ali ovira izvedbo te odločbe. Odločeno je bilo, da se odločba izdaja za čas od vročitve odločbe solastnikom parc. št. 1546/1 k.o. ... do 31. 3. 2018 in da posebni stroški za izdajo te odločbe niso zaznamovani.

2. Drugostopenjski organ, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je pritožbo D.D., C.C. in E.E. ter Č.Č., zavrnilo.

3. Tožniki, solastniki nepremičnine parc. št. 1546/1 k.o. ..., do skupnega deleža 4/8 celote, navajajo, da imajo na tej nepremičnini neomejeno lastninsko pravico, A.A. pa na tej nepremičnini nima vpisanih nobenih stvarnih pravic. Sklicujejo se na določbo 33. člena Ustave RS in poudarjajo, da je lastninska pravica lahko omejena samo z zakonom in na tam določen način, kot to izhaja iz 87. člena Ustave RS. Iz Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) takšna omejitev lastninske pravice ne izhaja, zato predstavlja izdana odločba razlastitev lastnikov v javno korist oziroma tretje osebe. Na podlagi ZG je očitno, da ima status gozdne ceste oziroma prometnice, za lastnika nepremičnine, po kateri ta poteka, pravno relevantne posledice, zato bi morala biti omejitev lastninske pravice in postopek za omejitev jasno določena oziroma definirana v zakonu. Sklicujejo se na sodbo Upravnega sodišča RS, št. U 478/2010 z dne 5. 9. 2011 ter sklep št. I U 1517/2009 z dne 8. 8. 2010. Iz ZG torej ne izhaja omejitev lastninske pravice, na podlagi katere bi morali tožniki dopustiti spremembo njihovega zemljišča v gozdno prometnico.

4. Izpodbijana odločba tako vzpostavlja učinke dejanske razlastitve ali učinke podobne služnosti v korist nelastnika, zato sta določbi sedmega in osmega odstavka 37. člena ZG v neskladju z 33. in 87. členom Ustave RS, zato ju sodišče ne sme uporabiti, predlagajo pa, da sodišče prekine postopek in sproži ustavno presojo skladnosti citiranih določil. 5. Določilo šestega odstavka 37. člena ZG daje ministru, pristojnem za gospodarstvo, pooblastilo, da v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, izda predpise o gradnji, vzdrževanju in načinu uporabe gozdnih prometnic, ne more pa minister dopolnjevati s pravilnikom zakona, določati zakonskih definicij različnih vrst gozdnih prometnic, postopka njihovega nastanka, itd. Opozarjajo, da med gozdnima prometnicama, gozdno cesto in gozdno vlako, ni bistvenih razlik, saj gre za gozdni prometnici javnega značaja in uporabe, kar pa v zadevi ni ključno, ampak je ključno, da gre za nedopustno omejitev lastninske pravice lastnika.

6. Tožniki sodišču predlagajo, da tožbi ugodi, izpodbijani akt odpravi in odloči tako, da se predlog A.A. zavrne. Predlagajo tudi povrnitev stroškov postopka. Podredno predlagajo, da se tožbi ugodi ter izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek. Predlagajo tudi povrnitev stroškov postopka.

7. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe, iz razlogov navedenih v obrazložitvi drugostopenjske odločbe in izpodbijanega akta. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Dodatno pojasnjuje, da je bila izpodbijana odločitev sprejeta na podlagi 37. člena ZG, podzakonski predpis pa se je uporabil le za razlago pojma gozdna cesta in gozdna vlaka.

8. Stranka z interesom v tem upravnem sporu na tožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, prav tako se sodišče strinja z razlogi, ki jih je tožena stranka navedla v izpodbijani odločbi ter se nanje v izogib ponavljanju sklicuje tudi v tej sodbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1).

11. V konkretni zadevi je sporna odločitev prvostopenjskega organa, ki je za namen izgradnje gozdne prometnice, gozdne vlake, A.A. dovolil posek in odmik dreves ter izvedbo drugih potrebnih del za gradnjo gozdne prometnice (tudi) na zemljišču v lasti tožnikov.

12. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila izpodbijana odločitev sprejeta na podlagi izvedenega ugotovitvenega postopka, katerega temelj predstavlja Elaborat vlak, Priprava gozdnih vlak, št. 08-33-00172016, ki ga je izdelal Zavod za gozdove RS, gozdno gospodarska enota .... Iz upravnemu spisu predloženega elaborata izhaja, da se gozdna vlaka načrtuje na odseku 12185, iz opisa stanja in poteka trase pa izhaja namen priprave gozdne vlake, točen potek vlake, pogoji za tehnologijo gradnje, ugotovitev, da soglasja niso potrebna ter kartni del elaborata. Prav tako podatki spisa izkazujejo, da je bila v zadevi razpisana ustna obravnava, na kateri so sodelovale vse stranke, tudi tožniki, ki se z načrtovano gradnjo gozdne vlake niso strinjali.

13. Ker je v obravnavani zadevi sporno, ali je gozdno vlako dovoljeno načrtovati tudi na zemljišču tožnikov, sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi odločitev temelji na določbi sedmega odstavka 37. člena ZG, ki določa, da se za gradnjo gozdnih prometnic, kot dokazilo o pravici graditi po zakonu, ki ureja graditev objektov, šteje overjeno soglasje lastnikov gozdov, ki imajo v lasti več kot 3/4 površin zemljišč na trasi predvidene gozdne prometnice. Določba osmega odstavka istega člena, ki se navezuje na gradnjo gozdnih prometnic, pa določa, da v takem primeru izda zavod za posek dreves in izvedbo drugih potrebnih del za gradnjo gozdne prometnice na zemljišču trase predvidene gozdne prometnice, katerega lastnik ni soglašal z gradnjo te prometnice, odločbo v upravnem postopku, na predlog lastnikov gozdov iz prejšnjega odstavka.

14. V obravnavani zadevi ni sporno, da je izpolnjen pogoj iz sedmega odstavka 37. člena ZG, listinam upravnega spisa pa je priloženo overjeno soglasje vlagateljice o lastništvu več kot 3/4 površin zemljišč na trasi predvidene gozdne prometnice, zato sodišče tožbeni ugovor, ki se nanaša na načrtovani potek gozdne prometnice po zemljišču tožnikov, kot neutemeljen zavrača. 15. Sodišče kot neutemeljene in v nasprotju z namenom zakona, zavrača tudi tožbene ugovore, v katerih tožniki načrtovani gozdni prometnici, gozdni vlaki, pripisujejo učinek dejanske razlastitve ali učinek podoben služnosti v korist nelastnika in zatrjujejo, da sta določbi sedmega in osmega odstavka 37. člena ZG v neskladju z 33. in 87. členom Ustave RS.

16. ZG namreč že v določbi prvega odstavka 1. člena določa, da se s tem zakonom ureja varstvo, gojenje, izkoriščanje in raba gozdov ter razpolaganje z gozdovi, kot naravnim bogastvom s ciljem, da se zagotovijo trajnostjo, sonaravno ter več namensko gospodarjenje v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter uresničevanje njihovih funkcij. Prav tako zakon v III. poglavju z naslovom "Gradnja in vzdrževanje gozdne infrastrukture", v 37. členu določa osnovni pogoj za načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture tako, da se ob upoštevanju tehničnih, gospodarskih in ekoloških pogojev, gozdna tla, rastlinstvo in živalstvo, čim manj prizadenejo. Določba tretjega odstavka tega člena določa, da je gradnja gozdnih prometnic v javnem interesu in določa, da gradnja gozdnih prometnic, njihovo vzdrževanje in uporaba ne smejo posegati v tem odstavku navedene naravne danosti. V četrtem odstavku pa je prepovedana uporaba gozdnih prometnic za namene, ki niso povezani z gospodarjenjem z gozdovi, s katero se zmanjša ali prepreči uporaba gozdnih prometnic oziroma povečajo stroški njihovega vzdrževanja, če ta zakon ne določa drugače. Določba petega odstavka 37. člena določa poseben pogoj za gradnjo in vzdrževanje gozdnih vlak, ki mora biti usklajeno z usmeritvami, določenimi v gozdnogojitvenem načrtu. Šesti odstavek določbe 37. člena ZG pooblašča ministra, pristojnega za gozdarstvo, da v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje, izda predpise o gradnji, vzdrževanju in načinu uporabe gozdnih prometnic.

17. Navedene določbe, na katerih temelji izpodbijana odločitev in na podlagi katerih je bil izdan Pravilnik o gozdnih prometnicah (v nadaljevanju Pravilnik), po mnenju sodišča niso v neskladju z 33. in 87. členom Ustave RS, saj je celotna ureditev varstva, gojenja, izkoriščanja in rabe gozdov ter razpolaganja z njimi, skladna z namenom zakonodajalca, ki izhaja iz Poročevalca DZ (letnik 2013, datum objave 31. 5. 2013, besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah ZG (ZG-D)) in v teh določbah izraženem javnem interesu varstva, gojenja, izkoriščanja in rabe gozdov ter razpolaganja z njimi.

18. Tako iz besedila Poročevalca izhaja, da je ena izmed poglavitnih rešitev ZG-D zajemala tudi v konkretnem upravnem sporu uporabljeno pravno podlago za odločitev, določbo sedmega odstavka 37. člena ZG. Iz gradiva izhaja tudi, da se je predlagatelj zakona oprl na v praksi ugotovljena nasprotovanja posameznih lastnikov gozdov, ali situacije, ko lastnikov gozdov iz različnih vzrokov ni bilo mogoče ugotoviti ali najti. Iz Poročevalca izhaja razlaga k predlaganemu 5. členu sprememb in dopolnitev ZG, iz katere izhaja, da je zato, ker je gradnja prometnic v javnem interesu, ustrezno omrežje gozdnih prometnic osnovni predpogoj, da država ali posameznik lahko učinkovito ukrepa v primeru naravnih nesreč, po drugi strani pa gradnja gozdnih prometnic omogoča učinkovito gospodarjenje z gozdovi z manj stroški, kar povečuje tudi konkurenčnost gozdarskega sektorja. Pojasnjeno je tudi, da ravno zato, ker je gradnja gozdnih prometnic v javnem interesu, zakon določa, da se gozdne prometnice lahko gradijo tudi, če za gradnjo ni soglasja vseh lastnikov gozdov na trasi predvidene gozdne prometnice, če se s tem strinjajo lastniki gozdov, ki imajo v lasti več kot 2/3 površin zemljišč na trasi predvidene gozdne prometnice.

19. Iz zakonodajnega gradiva izhaja tudi, da predlagana sprememba temelji tudi na (zakonodajalčevi) presoji sorazmernosti glede posega v lastninsko pravico posameznika zaradi javnega interesa in pomembni ugotovitvi, da v skladu z ZG gozdna infrastruktura (gozdne ceste in gozdne vlake), ki ni odmerjena v samostojno parcelo, ostaja sestavni del gozda in v lastništvu lastnika gozda. Namenska raba se torej v primeru izgradnje gozdne ceste ali gozdne vlake ne spremeni. Zato po takem posegu gozdna prometnica ne postane javna prometnica, gozdna cesta, ne pa tudi gozdna vlaka, pa ima v skladu ZG zgolj javni značaj. Z vidika vrednosti gozda se zaradi izgradnje gozdne prometnice vrednost poveča, zato ni razloga za izplačilo odškodnine lastniku gozda, z vidika lastnika gozda se namreč spremeni samo način uživanja lastnine. Na drugi strani je močno izražen interes drugih članov skupnosti k učinkovitem varovanju svoje lastnine, zato po mnenju predlagatelja navedenih sprememb ZG ne gre v takem primeru za prekomeren poseg v lastninsko pravico, sam poseg pa je nujen za varstvo pravic drugih lastnikov, ohranjanje zavarovanih območij in naravnih vrednot. 20. Na podlagi navedenega, predvsem ugotovitve oprte na razlago v 17. in 18. točki obrazložitve te sodbe, sodišče ugotavlja, da načrtovana gozdna prometnica, gozdna vlaka, katere potek temelji na Elaboratu št. 08-33-001/2016 z dne 21. 1. 2016, temelji na pravilni pravni podlagi in pravilno ugotovljenemu dejanskemu stanju, zato je bilo treba tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrniti.

K II. točki izreka:

21. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. členu ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.