Jedro

Vrhovno sodišče se ne strinja s stališčem pritožbenega sodišča o malomarnosti ravnanja tožene notarke. Notarka je zemljiškoknjižni predlog namreč pravilno vložila, saj je hipoteki navedla v ustreznem vrstnem redu in za hipoteki tudi pravilno vložila en zemljiškoknjižni predlog, ker sta bili obe vezani na eno listino. V obravnavani zadevi sta hipoteki veljavno nastali na nepremičnini, ki ob njunem nastanku še ni bila vpisana v zemljiško knjigo. Zato je imela sklenitev notarskega zapisa, s katerim je bila ustanovljena tožničina hipoteka, še v času vložitve spornega zemljiškoknjižnega predloga pomen vknjižbe zastavne pravice (notarske hipoteke) v skladu s tretjim odstavkom 274. člena SPZ. Določbe 5. člena, drugi in tretji odstavek 10. člena, 189. člen in 190. člen ZZK-1 se v primeru vknjižbe zastavnih pravic na nepremičnini, ki ob ustanovitvi zastavnih pravic ni bila vpisana v zemljiški knjigi, ne uporabljajo za ugotavljanje vrstnega reda zastavnih pravic.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se sodba sodišče druge stopnje spremeni tako, da se tožničina pritožba v celoti zavrne in se v celoti potrdi sodba sodišča prve stopnje ter da tožnica nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženki njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 740,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

II. Tožnica je dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženki njene stroške revizijskega postopka v znesku 919,88 EUR.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek zoper toženko za plačilo zneska 15.546,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 7. 2013 do plačila in povrnitev pravdnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da je tožnica dolžna povrniti toženki njene stroške pravdnega postopka v znesku 1.143,75 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo tožničini pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločilo, da je toženka dolžna plačati tožnici znesek 15.546,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 7. 2013 do plačila in ji povrniti njene pravdne stroške v znesku 1.656,77 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je tudi, da je toženka dolžna povrniti tožnici njene pritožbene stroške v znesku 1.120,20 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, stroške svojega odgovora na tožbo pa nosi sama.

**Dopuščena revizijska vprašanja**

3. Vrhovno sodišče je na toženkin predlog s sklepom II DoR 33/2019 z dne 9. 6. 2016 dopustilo revizijo glede vprašanj: 1) Ali se določbe 5. člena, drugi in tretji odstavek 10. člena, 189. člen in 190. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) uporabljajo za ugotavljanje vrstnega reda zastavnih pravic v primeru vknjižbe zastavnih pravic na nepremičnini, ki ob ustanovitvi zastavnih pravic ni bila vpisana v zemljiški knjigi (in ima zato na podlagi tretjega odstavka 254. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ sklenitev neposredno izvršljivega notarskega zapisa ob ustanovitvi zastavne pravice pomen vknjižbe zastavne pravice) in se je zato vpis lastninske pravice ter že obstoječih zastavnih pravic ob kasnejšem vpisu predmetne nepremičnine v zemljiško knjigo izvedel po določbah 120. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ-A) oziroma tretjega odstavka 274. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ)? 2) Ali je materialnopravilna presoja sodišča druge stopnje, da je tožena notarka ravnala protipravno? 3) Ali bi se sodišče druge stopnje v obrazložitvi svoje sodbe moralo opredeliti tudi do obstoja vzročne zveze kot ene izmed predpostavk za nastanek odškodninske obveznosti toženke za domnevno nastalo škodo in do navedb toženke o soprispevku tožnice k nastanku vtoževane škode oziroma ali je obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje zadostna? Po določbi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)1 revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

**Ugotovljeno dejansko stanje**

4. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili (v skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP je Vrhovno sodišče na te ugotovitve vezano): − Pri toženki je bila dne 30. 6. 2005 med A. A. kot dolžnikom in tožečo stranko kot upnikom v notarskem zapisu sklenjena Hipotekarna pogodba in Sporazum o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičninah za znesek 86.000,00 EUR.

− Pri toženki je bil dne 13. 6. 2006 v obliki notarskega zapisa sklenjen Sporazum o zavarovanju denarne terjatve med A. A. kot dolžnikom in B. B. kot upnikom, in sicer za znesek 5.000.000,00 SIT (20.864,63 EUR).

− Obremenjeno stanovanje v času obremenitve še ni bilo vpisano v zemljiško knjigo, ampak se je vpisalo kasneje. Ob vpisu je toženka 30. 1. 2009 vložila predlog za 1. vknjižbo lastninske pravice v korist A. A., 2. vknjižbo obeh hipotek, pri čemer je bila v prvi alineji navedena hipoteka tožnice v drugi vrsti pa hipoteka B. B., in 3. zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa.

− Dne 8. 5. 2009 je zemljiškoknjižno sodišče izdalo sklep, s katerim je dovolilo vknjižbo predlaganih vpisov, in sicer: 1. lastninsko pravico dolžnika, 2. hipoteko tožnice, 3. zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa v korist tožnice, 4. hipoteko B. B. in 5. zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa v njegovo korist. − Ker dolžnik ni redno izpolnjeval svojih obveznosti, je tožnica vložila 13. 5. 2009 predlog za izvršbo s prodajo zastavljene nepremičnine. Predlogu je bilo ugodeno s sklepom z dne 10. 6. 2009. − Dne 1. 5. 2011 je prišlo do migracije podatkov v elektronsko zemljiško knjigo.

− Izvršilni postopek je tekel in dne 27. 3. 2012 je bila zastavljena nepremičnina prodana na javni dražbi.

− Dne 13. 11. 2012 je bil narok za razdelitev kupnine, kjer je sodnica strankam predočila, da terjatvi tožnice in B. B. šteje za enakovredni. Na tem naroku je bil prisoten tudi tožničin pooblaščenec, ki temu predlogu ni nasprotoval. Dne 17. 1. 2013 je tožnica s strani sodišča prejela dopis, s katerim je bila obveščena o obračunu terjatve, ki ga je predložil B. B. in da se bo preostanek kupnine razdelil v sorazmerju z višino terjatve. Tožnica temu dopisu ni nasprotovala.

− Dne 26. 6. 2013 je bil izdan sklep o poplačilu terjatev, na podlagi katerega je tožnica dobila 56.930,80 EUR, B. B. pa 15.546,35 EUR. Tožnica se zoper sklep ni pritožila.

**Bistvo navedb strank v revizijskem postopku**

5. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožničino pritožbo v celoti zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Navaja, da je zemljiškoknjižni predlog sestavila pravilno in v skladu z vsemi tedaj veljavnimi predpisi, vrstni red notarskih hipotek pa je bil s pravnomočnim sklepom zemljiškoknjižnega sodišča v ročno vodeni zemljiški knjigi tudi pravilno vknjižen, saj je bila notarska hipoteka tožnice iz leta 2005 vpisana pod zaporedno št. 1, notarska hipoteka B. B. iz leta 2006 pa pod zaporedno št. 2. Ni res, da toženka (notarka) ni natančno navedla vrstnega reda in da je šlo njeno napako pri vložitvi zemljiškoknjižnega predloga. Toženka ni ravnala protipravno. Skupaj z zemljiškoknjižnim predlogom je predložila tudi obe listini (notarska zapisa), za obe hipoteki pa je vložila en zemljiškoknjižni predlog v skladu s 141. členom ZZK-1, saj so bile notarske listine vezane na eno listino (kupoprodajno pogodbo, s katero je lastnik zastavljene nepremičnine postal A. A.). Pritožbeno sodišče je nepravilno uporabilo določbe 5. člena, drugi in tretji odstavek 10. člena, 189. člen in 190. člen ZZK-1, saj se citirane določbe lahko uporabijo samo takrat, ko je nepremičnina, ki je predmet zastavne pravice, ob njeni ustanovitvi že vknjižena v zemljiško knjigo. V nasprotnem primeru bi uporaba navedenih določb ZZK-1 glede na to, da je zastavne pravice na nepremičninah, nevknjiženih v zemljiško knjigo, mogoče vpisati v zemljiško knjigo zgolj z enim zemljiškoknjižnim predlogom, izničila tretji odstavek 254. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ZIZ, po katerem zastavna pravica (notarska hipoteka) na nepremičninah, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, nastane že s trenutkom sklenitve neposredno izvršljivega notarskega zapisa o ustanovitvi zastavne pravice. Uveljavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se pritožbeno sodišče ni opredelilo do vsebine in pomena tretjega odstavka 254. člena ZIZ in je toženkine navedbe zavrnilo zgolj kot irelevantne ter je obrazložitev izpodbijane sodbe v nasprotju glede argumentacije o uporabi določb ZZK-1. Notarsko hipoteko so urejale določbe od 249. do 255. člena ZIZ, te določbe pa so se uporabljale glede na drugi odstavek 274. člena SPZ vse do vpisa nepremičnin v zemljiško knjigo leta 2011, torej tudi še v času vložitve spornega zemljiškoknjižnega predloga dne 30. 1. 2009. Migracije podatkov iz ročno vodene zemljiške knjige v elektronsko vodeno zemljško knjigo ni dopustno razlagati tako, da ta pomeni negacijo vrstnega reda že nastalih notarskih hipotek. Tudi sicer je bilo po vpisu sporne nepremičnine v elektronsko zemljiško knjigo v tej dodano še opozorilo, da se “v primeru več omejitev z istim časom učinkovanja vpisa, vrstni red ugotovi na podlagi dodatnih opisov pri posamezni izvedeni pravici ali zaznambi”. V zvezi s tem uveljavlja kršitev po 22. in 155. členu Ustave RS (v nadaljevanju URS). Glede na določbe Zakona o notariatu in drugi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika je za notarje določena skrbnost dobrega strokovnjaka in ne absolutna skrbnost. Pritožbeno sodišče ni navedlo, kako bi zemljiškoknižni predlog moral biti vložen in ni pojasnilo obstoja vzročne zveze ter se opredelilo do toženkinih navedb o tožničinem soprispevku k nastali škodi. Tožnica zoper sklep o vknjižbi hipotek ni vložila pravnega sredstva. Vzrok za škodno posledico predstavlja njeno pasivno ravnanje v izvršilnem postopku (čeprav je imela pooblaščenca) in migracija podatkov v elektronsko vodeno zemljiško knjigo. Toženkina vložitev zemljiškoknjižnega predloga zatrjevane škode ni povzročila. Sklicuje se na sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 580/2009, II Ips 11/2014, II Ips 113/2014, II Ips 465/2009, II Ips 148/2011 in II Ips 113/2014 ter sklepe Vrhovnega sodišča II Ips 42/2013, II Ips 297/2013, II Ips 64/2012 in II Ips 678/2007. 6. Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

**Presoja utemeljenosti revizije**

7. Revizija je utemeljena.

8. Po 131. členu OZ je tisti, ki drugemu povzroči škodo, dolžan škodo povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.

9. Po tretjem odstavku 254. člena ZIZ ima sklenitev notarskega zapisa iz 250. člena tega zakona2 pomen vknjižbe zastavne pravice.

10. Po 5. členu ZZK-1 (ki ureja začetek učinkovanja vpisov) vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače. Po prvem odstavku 10. člena ZZK-1 (ki opredeljuje načelo vrstnega reda) prav tako zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Po drugem odstavku 10. člena ZZK-1 se vrstni red pridobitve stvarne pravice določi po trenutku, od katerega začne učinkovati vpis te pravice. Po tretjem odstavku 10. člena ZZK-1 pa se vrstni red vpisane pravice lahko spremeni samo pod pogoji, določenimi s tem zakonom. Po 189. členu ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče opravlja vpise pri posamezni nepremičnini po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. Po prvem odstavku 190. členu ZZK-1 imajo, če je v zvezi s posamezno nepremičnino zemljiškoknjižno sodišče hkrati prejelo več predlogov za vpis oziroma listin, ki so podlaga za vpis po uradni dolžnosti, ti vpisi isti vrstni red. Po drugem odstavku 190. člena ZZK-1 se, če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpise, ki imajo isti vrstni red, pri teh vpisih to dejstvo zaznamuje. Po tretjem odstavku 190. člena ZZK-1 lahko, če je z istim vrstnim redom opravljenih več vpisov pravic, ki se med seboj izključujejo (na primer vknjižba lastninske pravice), vsak imetnik tako vpisane pravice s tožbo od sodišča zahteva, da odredi izbris pravice drugega imetnika, ki je vpisana z istim vrstnim redom.

11. Po prvem odstavku 120. člena ZIZ-A mora dolžnik, s predlogom za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo predlagati tudi vpis zastavne pravice, ustanovljene na tej nepremičnini na podlagi sporazuma strank po določbah zakona, ki urejajo ustanovitev zastavne pravice na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, in vseh drugih bremen. Če tega ne stori, iz listine, ki je podlaga za vpis, pa izhaja, da je na nepremičnini ustanovljena zastavna pravica, sodišče po uradni dolžnosti opravi vpis zastavne pravice. Po drugem odstavku 120. člena ZIZ-A določba prejšnjega odstavka velja tudi za zastavne pravice, ustanovljene po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona.

12. Po tretjem odstavku 274. člena SPZ mora lastnik s predlogom za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo predlagati tudi vpis zastavne pravice, ki je nastala po določilu prejšnjega odstavka, ter vseh drugih zastavnih pravic, ki so na tej nepremičnini nastale pred uveljavitvijo tega zakona. Če tega ne stori, iz listine, ki je podlaga za vpis, pa izhaja, da je na nepremičnini ustanovljena zastavna pravica, sodišče po uradni dolžnosti opravi vpis take pravice. Po drugem odstavku 274. člena SPZ se z uveljavitvijo tega zakona prenehajo uporabljati določila triindvajsetega poglavja (249. do 255. člena) zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, 11/99 - odločba US, 89/99 - ZPPLPS, 11/2001 - ZRacS-1 in 75/2002) o nastanku zastavne pravice, razen določil za nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo in se uporabljajo do njihovega vpisa v zemljiško knjigo.

13. Predmet presoje v obravnavani zadevi je toženkino ravnanje, ko je kot notarka vložila predlog za vpis tožničine zastavne pravice v zemljiško knjigo. Tožnica je uveljavljala, da je toženka predlog vložila nepravilno, ker ni izrecno označila, da je tožničina hipoteka na prvem mestu in ji je zato povzročila škodo, ker ji ob prodaji nepremičnine ni bila izplačana celotna kupnina, ampak je bil znesek zmanjšan za sorazmerni del (15.546,33 EUR), izplačan B. B.. Toženka je namreč z istim zemljiškoknjižnim predlogom predlagala tudi vpis njegove zastavne pravice. Toženka je ugovarjala, da je zemljiškoknjižni predlog vložila pravilno, saj je v prvi alineji predlagala vpis tožničine hipoteke, v drugi alineji pa hipoteke B. B., v skladu s 141. členom ZZK-1 pa je vložila za obe hipoteke en zemljiškoknjižni predlog, saj sta bili obe hipoteki vezani na eno listino - kupoprodajno pogodbo, s katero je lastnik postal A. A. (dolžnik).

14. Sodišče prve stopnje je pritrdilo toženki in presodilo, da je zemljiškoknjižni predlog vložila pravilno. To je razvidno tudi iz sklepa zemljiškoknjižnega sodišča z dne 8. 5. 2009, saj je bila tožničina hipoteka na prvem mestu. Vse nadaljnje dogajanje pa ni bilo več odvisno od toženke. Ker je bila hipoteka ustanovljena še pred vpisom v zemljiško knjigo, bi morala tožnica na to opozoriti izvršilno sodnico oziroma vložiti pritožbo zoper sklep o poplačilu upnikov. Pritožbeno sodišče pa je nasprotno presodilo, da toženka zemljiškoknjižnega predloga ni vložila pravilno, ker ni izrecno predlagala vpisa vrstnega reda hipotek, zato je zemljiškoknjižno sodišče pravilno vpisalo hipoteki kot enakovredni. Sklicevalo se je na 5. člen, drugi in tretji odstavek 10. člena, 189. člen in 190. člen ZZK-1. Toženkino ravnanje je bilo malomarno (kot oseba javnega zaupanja bi morala ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka), zato je krivdno odgovorna za škodo, nastalo tožnici.

15. Vrhovno sodišče se s stališčem pritožbenega sodišča ne strinja. V obravnavani zadevi sta namreč obe hipoteki veljavno nastali na nepremičnini, ki ob njunem nastanku še ni bila vpisana v zemljiško knjigo. Zato je imela sklenitev notarskega zapisa, s katerim je bila ustanovljena tožničina hipoteka, še v času vložitve spornega zemljiškoknjižnega predloga dne 30. 1. 2009 pomen vknjižbe zastavne pravice (notarske hipoteke) v skladu s tretjim odstavkom 274. člena SPZ. To pa pomeni, da je tožničina hipoteka nastala že ob ustanovitvi zastavne pravice in ne šele takrat, ko je toženka vložila predlog. Vknjižba te hipoteke v zemljiško knjigo je bila tako zgolj deklaratorne narave in je bila pomembna predvsem za publicitetni učinek zoper kasneje nastale hipoteke drugih upnikov oziroma obremenitve ter odsvojitve lastninske pravice. Vpis lastninske pravice in že obstoječih zastavnih pravic se je ob vpisu nepremičnine v zemljiško knjigo izvedel po določbah 120. člena ZIZ-A oziroma tretjega odstavka 274. člena SPZ. Zato je odgovor na prvo dopuščeno vprašanje nikalen, saj se določbe 5. člena, drugega in tretjega odstavka 10. člena, 189. člena in 190. člena ZZK-1 v primeru vknjižbe zastavnih pravic na nepremičnini, ki ob ustanovitvi zastavnih pravic ni bila vpisana v zemljiški knjigi, ne uporabljajo za ugotavljanje vrstnega reda zastavnih pravic. Prav ima sodišče prve stopnje, da je toženka zemljiškoknjižni predlog vložila pravilno, saj je hipoteki navedla v ustreznem vrstnem redu (tožničino v prvi alineji in hipoteko B. B. v drugi), prav tako je za obe hipoteki tudi pravilno vložila en zemljiškoknjižni predlog, saj sta bili obe vezani na eno listino (kupoprodajno pogodbo, s katero je lastnik postal dolžnik). Tudi če toženka ne bi predlagala hkratnega vpisa obeh hipotek, bi moralo zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti vknjižiti tudi drugo hipoteko glede na 120. člen ZIZ-A in tretji odstavek 274. člena SPZ. Tudi zemljiško knjižno sodišče je o hipotekah pravilno odločilo, saj je iz sklepa z dne 8. 5. 2009 razvidno, da je bila tožničina hipoteka na prvem mestu, hipoteka B. B. pa je bila vpisana za tožničino hipoteko (iz izpiska pa tudi ni razvidno, da bi sodišče zaznamovalo isti vrstni red v skladu z drugim odstavkom 190. člena ZZK-1). Tudi če bi toženka še posebej pisno označila vrstni red, odločitev zemljiškoknjižnega sodišča glede na takrat veljavne določbe ZZK-1 ne bi mogla biti drugačna. Zato je nikalen tudi odgovor na drugo dupoščeno vprašanje. Toženka pri vložitvi zemljiškoknjižnega predloga ni ravnala protipravno in je nasproten zaključek pritožbenega sodišča materialnopravno nepravilen. Ker je Vrhovno sodišče presodilo, da je revizija utemeljena že zaradi neobstoja protipravnosti toženkinega ravnanja se z opredelitvijo pritožbenega sodišča glede obstoja vzročne zveze in tožničinega soprispevka k nastanku škode (tretje dopuščeno vprašanje) ni ukvarjalo.

16. Vrhovno sodišče še dodatno pojasnjuje, da je glede izenačitve hipotek pri migraciji podatkov v elektronsko zemljiško knjigo sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je pri obeh hipotekah kot začetek učinkovanja vpisa res bil naveden isti čas (30. 1. 2009 ob 09:01:00), vendar pa je iz besedila jasno razvidno, kdaj sta nastali. Tudi navedba, na prvi strani vsakega zemljiškoknjižnega izpiska, opozarja, da se vrstni red v primeru več omejitev z istim časom učinkovanja vpisa ugotovi na podlagi dodatnih opisov pri posamezni izvedeni pravici ali zaznambi. Zato migracija podatkov tudi po presoji Vrhovnega sodišča na vrstni red hipotek ni vplivala. Prav ima tudi sodišče prve stopnje, da bi morala tožnica oziroma njen pooblaščenec, na to dejstvo opozoriti izvršilno sodnico že na naroku 13. 11. 2012 (na katerem je sodnica strankam predočila, da terjatvi tožnice in B. B. šteje za enakovredni, tožničin odvetnik pa temu ni nasprotoval). Lahko bi jo opozorila tudi, ko je prejela dopis z dne 17. 1. 2013 (s katerim je bila obveščena o obračunu terjatve, ki ga je predložil B. B. in da se bo preostanek kupnine razdelil v sorazmerju z višino terjatve) ali pa bi vložila pritožbo zoper sklep o poplačilu upnikov z dne 26. 6. 2013. **Odločitev o reviziji**

17. Ker je sodišče druge stopnje ob sicer popolno ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabilo materialno pravo, je Vrhovno sodišče toženčevi reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je tožničino pritožbo v celoti zavrnilo in v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (prvi odstavek 380. člena ZPP).

**Odločitev o stroških postopka**

18. Sprememba odločitve o glavni stvari je narekovala tudi ustrezno spremembo odločitve o stroških postopka (drugi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP).

19. Glede stroškov pritožbenega postopka je revizijsko sodišče odločilo, da je tožnica, ki s tožbenim zahtevkom ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP), dolžna povrniti toženki njene stroške odgovora na pritožbo v skupnem znesku 740,78 EUR, sama pa nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Toženkine stroške pritožbenega postopka je Vrhovno sodišče odmerilo v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOT), in sicer: strošek nagrade za pritožbeni postopek v znesku 587,20 EUR (tar. št. 3210 Tarife), pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v znesku 20,00 EUR (tar. št. 6002 Tarife) in 22 % DDV v znesku 133,58 EUR (tar. št. 6007 Tarife).

20. Glede stroškov revizijskega postopka je Vrhovno sodišče odločilo, da jih je tožnica dolžna povrniti toženki, ki je z revizijo uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP), v skupnem znesku 919,88 EUR, in sicer: strošek nagrade za postopek z revizijo v znesku 734,00 EUR (tar. št. 3300 Tarife), pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v znesku 20,00 EUR (tar. št. 6002 Tarife) in 22 % DDV v znesku 165,88 EUR (tar. št. 6007 Tarife). Tožnica je dolžna plačati odmerjene stroške v petnajstdnevnem paricijskem roku, ki prične teči naslednji dan po vročitvi sodbe (prvi, drugi in tretji odstavek 313. člena ZPP).

1 O procesnih vprašanjih je Vrhovno sodišče odločilo na podlagi besedila zakona, ki je veljalo pred uveljavitvijo novele ZPP-E. Postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe te novele, se pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona le, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona (tretji odstavek 125. člena ZPP-E). Novela je bila uveljavljena 14. 9. 2017, sodišče prve stopnje pa je v konkretnem primeru sodbo izdalo pred tem. 2 Po prvem odstavku 250. členu ZIZ mora neposredno izvršljiv notarski zapis o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini vsebovati označbo zastavnega upnika in dolžnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, če ta ni hkrati dolžnik zavarovane terjatve, pravni temelj, zemljiškoknjižno označbo nepremičnine, na kateri se ustanavlja hipoteka, višino in zapadlost zavarovane terjatve oziroma podatke, na podlagi katerih se lahko višina in zapadlost ustrezno določita ter izjavo zastavitelja, da soglaša z vknjižbo hipoteke na svoji nepremičnini in da se zaradi poplačila zapadle terjatve opravi izvršba na zastavljeno nepremičnino, v roku enega meseca po prodaji pa tudi izvršba zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine.