Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč je kot premoženje tožničine družine pravilno upošteval premoženje njenega sina, glede vrednosti tega premoženja pa je svojo odločitev pravilno oprl na obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnine, ki ga je pridobil od GURS.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je ugotovil, da za to ne izpolnjuje finančnega pogoja. Tožnica živi v gospodinjski skupnosti skupaj z mladoletnima otrokoma A.A. in B.B. in je v obdobju 3 mesecev pred vložitvijo prošnje prejela plačo v skupnem znesku 1.638,63 €. Mladoletna A.A. in A.A. sta upravičena do preživnine v znesku 73,03 € mesečno. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov je razvidno, da je ml. A.A. lastnik nepremičnine z identifikacijskim znakom 804-109/0-0, ki predstavlja hišo na naslovu ..., v kateri družina ne živi. Iz obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin Geodetske uprave RS (GURS) izhaja, da je vrednost navedene nepremičnine ocenjena na 70.024,00 €. Tožnica je v postopku povedala, da zoper vrednotenje sicer ni vložila ugovora, vendar meni, da vrednost navedene nepremičnine ne presega 12.500,00 €. Iz 23. člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) izhaja, da se ne glede na druge določbe tega zakona, brezplačne pravne pomoči ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 13.836,60 €. Organ za brezplačno pravno pomoč je na podlagi zgoraj navedenega ugotovil, da ima ml. A.A. premoženje, katerega vrednost presega 13.836,60 €, zato je tožničino prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrnil. Organ namreč meni, da v poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin GURS-a ni moglo priti do tako velikega razhajanja od dejanske vrednosti nepremičnine, da bi bila namesto 70.024,00 € vredna manj kot 13.836,60 €.

Tožnica v tožbi navaja, da se ne strinja s tem, da je hiša, ki je v lasti njenega mladoletnega sina A.A., vredna 70.024,00 €. Navaja, da v tej hiši ne živi zato, ker je hiša v zelo slabem stanju, kar pomeni, da je brez urejenega vodovoda, električne inštalacije ter da je potrebna popolne obnove znotraj in seveda zunaj nje. V hišo se ni vlagalo okrog 50 let. Bila je njena napaka oziroma nevednost, da se ni pritožila na izračun geodetske uprave. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

Tožba ni utemeljena.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). ZSV v 22. členu določa, da se osnovni znesek minimalnega dohodka usklajuje enkrat letno, trenutno pa znaša 230,61 € (Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS od 1. 7. 2011, Uradni list RS, št. 57/2011 v zvezi s 5. členom Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS – Uradni list RS, št. 114/2006). Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine se smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b., 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in prvega odstavka 30.a člena ZSV (14. člen ZBPP). Člen 23. ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP določa, da se ne glede na druge določbe tega zakona brezplačne pravne pomoči ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 13.836,60 €.

Način ugotavljanja prihrankov in premoženja oziroma njegove vrednosti po ZSV, ki se za to uporablja po določilu 14. člena ZBPP, predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, ta pa je to storil s Pravilnikom o ugotavljanju prihrankov in premoženja...., objavljenem v Uradnem listu RS, št. 68/2011 s spremembami, ki v 5. členu določa, da je upoštevno vse premično in nepremično premoženje upravičenca (in njegovega družinskega člana), s katerim upravičenec oziroma njegovi družinski člani razpolagajo na dan vložitve vloge, v primeru pridobitve premoženja po vložitvi vloge pa na dan pridobitve, razen premoženja, ki se po drugem odstavku 23. člena ZSV ne upošteva. Organ za brezplačno pravno pomoč je tako kot premoženje tožničine družine pravilno upošteval premoženje njenega sina A.A., glede vrednosti tega premoženja pa je svojo odločitev oprl na obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti zgoraj navedene nepremičnine, ki ga je pridobil od GURS. Iz obvestila izhaja, da znaša vrednost stavbe 70.024,00 €. Tožnica je bila s to listino v postopku seznanjena in je v zvezi s tem dne 4. 11. 2011 podala izjavo, da je hiša v zelo slabem stanju, zato se s tem, da je njena vrednost okoli 70.000,00 €, ne strinja. Tožnica drugih dokazov za ugotovitev vrednosti te nepremičnine ni predlagala, razen izročilne pogodbe, ki je bila sklenjena med C.C. in mld. A.A., s katero je prvi drugemu izročil predmetno nepremičnino, ta pa se je zavezal kot protivrednost nuditi dosmrtno brezplačno stanovanje v hiši na naslovu ... ter pomoč, nego in postrežbo. Izročilna pogodba, na katero se sklicuje, torej ni bila sklenjena z namenom prodaje, zato se vrednost izročnine, o kateri govori pogodba, ne more neposredno uporabiti v predmetni zadevi.

Po presoji sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno ugotovil vrednost zgoraj navedene nepremičnine in na podlagi tega zaključil, da vrednost premoženja člana tožničine družine presega znesek 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 13.836,60 €, s tem pa pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči po prvem odstavku 23. člena ZSV niso podani. Tožnica tudi s tožbenimi navedbami ne more ovreči izpodbijane odločitve. Z ugotovljeno vrednostjo predmetne nepremičnine je bila seznanjena in je o tem dne 4.11.2011 dala tudi izjavo, vendar pa drugega dokaza za ugotovitev vrednosti te nepremičnine, razen zgoraj navedene izročilne pogodbe, ki pa ne more vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve, kot je zgoraj obrazloženo, ni predlagala.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).