Jedro

Predlagatelja stranske intervencije sta izkazala zgolj ekonomski interes, ne pa tudi pravni intervencijski interes, ki je potreben za dovolitev intervencije (prvi odstavek 199. člena ZPP). Intervencijski interes bi imela le v primeru, če bi trdila in z verjetnostjo dokazala, da med strankama in predlagateljema obstaja določeno materialnopravno razmerje, na katerega bi odločitev v konkretni zadevi vplivala.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni dopustilo priglašene stranske intervencije Republike Slovenije na strani tožeče stranke in družbe E., d.d., na strani tožene stranke.

2. Zoper sklep se pritožujeta Republika Slovenija ter Družba E., d.d. 3. Republika Slovenija izpodbija sklep v delu, v katerem ni bila dopuščena njena stranska intervencija na tožeči strani. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je v vlogi o priglasitvi stranske intervencije obširno pojasnila ter utemeljila, zakaj ima pravni interes, da se nezakonita vknjižba lastninske pravice izbriše ter vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Navaja, da je bila Republika Slovenija na podlagi 4. člena ZLNDL lastnica nepremičnine in če ne bi bila nezakonito vknjižena lastninska pravica tožene stranke, bi bil pravni interes Republike Slovenije izkazan. Republika Slovenija ima pravni interes, da v tej pravdi uspe tožeča stranka, saj bo le tako dobila možnost izpodbijanja zemljiškoknjižnega vpisa tožeče stranke na podlagi 243. člena Zakona o zemljiški knjigi. Sporno nepremičnino ima Republika Slovenija neprekinjeno v dejanski posesti od 9. 9. 1946, ko je bila sklenjena kupoprodajna pogodba med F. T. in Ljudsko Republiko Slovenijo. Leta 1994 je hotelsko turistično podjetje H., d.d., sklenilo z Vlado RS, Brdo - Protokolarni servis, pogodbo o priznanju pravice uporabe, ki jo je H. izrecno priznal in dovolil vpis pravice uporabe na nepremičnini parc. št. 1, k. o. ..., v korist Vlade RS, Brdo - Protokolarni servis. Kljub temu, da pravica uporabe v korist Republike Slovenije na podlagi te pogodbe ni bila vpisana v zemljiško knjigo, ji ni moč odreči lastninske pravice, pridobljene na podlagi 4. člena ZLNDL. Odsotnost vknjižbe pravice uporabe v korist RS ne pomeni, da ji ta pravica ne pripada. 20. 12. 1999 je bila med H. in S., d.d., sklenjena pogodba o brezplačnem prenosu objekta - poslovnih prostorov in zemljišč, ki se nahajajo na območju ... narodnega parka. Predmet te pogodbe so bile vse nepremičnine, vpisane v zemljiški knjigi pri enoti Okrajnega sodišča v Kranju v Radovljici pod vl. št. ... Iz zemljiškoknjižnega dovolila je razvidno, da se je na S. prenesla tudi nepremičnina parc. št. 2, k. o. ... Če se bo tožbenemu zahtevku tožeče stranke v tej pravdi ugodilo, bo lahko RS svoje argumente za izpodbijanje zemljiškoknjižnega vpisa v korist tožeče stranke uveljavljala v ločenem sodnem postopku zoper tožečo stranko.

4. Družba E., d.d., vlaga pritožbo iz razlogov zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter kršitve določb postopka. Navaja, da je tožnik začel postopek prostovoljne likvidacije in imenoval likvidacijskega upravitelja. Poleg tega je v stečajni zadevi St 2949/2015 predlagana uvedba stečajnega postopka za tožnika. Meni, da je sodišče prezrlo, da gre za gospodarski spor v smislu 481. člena ZPP in bi zato zadevo moralo presojati z vidika pravil gospodarskega spora. Pritožnik je v priglašeni intervenciji navedel, da je soustanovitelj tožene stranke. Nepremičnine, ki jih je tožeča stranka kot stvarni vložek vložila v ustanovitev toženca kot gospodarske družbe, predstavljajo nujno in bistveno materialno podlago, da tožena stranka sploh lahko posluje. Pritožnik je v toženo stranko in obnovo vložil znatna sredstva, in sicer preko 1.000.000,00 EUR. Sporne nepremičnine, katerih vknjižena lastninska pravica se v tej pravdi izpodbija z izbrisno tožbo, so stvarni vložek tožnika v ustanovitev gospodarske družbe. Pritožnik je soustanovitelj družbe P. s poslovnim deležem 49 %. Družba P. uporablja nepremičnine, vložene kot stvarni vložek, kot materialno podlago za izvajanje svoje glavne dejavnosti. Brez teh nepremičnin družba dejavnosti ne more izvajati. Pri soustanovitvi gospodarske družbe gre za kapitalsko naložbo pritožnika. Pritožnik kot družbenik utemeljeno pričakuje nadaljevanje poslovanja družbe P. Tožnik nima interesa ostati družbenik P., kar kaže njegova odločitev o prostovoljni likvidaciji. Sodišče ni navedlo, kako bi moral pritožnik utemeljiti priglašeno intervencijo, da bi izkazal intervencijski interes. Tožnik želi s tožbenim zahtevkom doseči preprečitev obstoja in poslovanja toženca. Predmetne nepremičnine so bile kot stvarni vložek vložene v gospodarsko družbo in je tožbeni zahtevek že iz tega razloga nedopusten. S prisilnimi določbami ZGD (495. člen) je izrecno predpisano, da se izročeni vložki v osnovni kapital družbenikom ne smejo vračati.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagani stranski intervenciji z utemeljitvijo, da ni podan pravni interes nobenega od predlagateljev za vstop v pravdo. Republika Slovenija z zatrjevanjem, da je lastnica in posestnica nepremičnine, res varuje svoj pravni položaj, vendar pri tem ni izkazala materialnopravnega razmerja med tožečo stranko in predlagateljico, ki bi intervencijo opravičevalo. Republiki Sloveniji ni uspelo izkazati, da bodo v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka pravne posledice tožbe zadevale njen pravni položaj. Družba E. pa je kot soustanovitelj in družbenik tožene stranke izkazala svoj ekonomski interes, ne pa pravnega, zaradi česar sodišče družbi vstopa v pravdo ni dovolilo. Družba E., d.d., svojega pravnega interesa ne le, da ni izkazala, ampak ga niti ni zatrjevala. Zgolj ekonomski interes, ki ga izkazujeta oba predlagatelja, pa ne pomeni, da je podan intervencijski interes v smislu 199. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), zaradi česar je sodišče oba predloga za stransko intervencijo zavrnilo.

7. Intervencijski interes je podan, če ima intervenient pravno korist od tega, da v pravdi zmaga ena od strank (primerjaj Jože Juhart, Civilnoprocesno pravo, stran 317). To pomeni, da je intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na razmerje med njima. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta predlagatelja stranske intervencije izkazala zgolj ekonomski interes, ne pa tudi pravni intervencijski interes, ki je potreben za dovolitev intervencije (prvi odstavek 199. člena ZPP). Intervencijski interes bi imela le v primeru, če bi trdila in z verjetnostjo dokazala, da med strankama in predlagateljema obstaja določeno materialnopravno razmerje, na katerega bi odločitev v konkretni zadevi vplivala. Republika Slovenija takega razmerja ni izkazala, družba E., d.d., pa ga ni ne zatrjevala ne izkazala, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni podan njun pravni interes za dovolitev intervencije in je v skladu s prvim odstavkom 200. člena ZPP pravilno zavrnilo priglašeni intervenciji.

8. Na pritožbene navedbe predlagateljice Republike Slovenije, da je njen pravni interes izkazan s trditvami o lastništvu in posesti nepremičnine parc. št. 2, k. o. ..., je odgovorilo že prvostopenjsko sodišče v 6. točki izpodbijanega sklepa. S trditvami o lastništvu sporne nepremičnine Republika Slovenija varuje svoj pravni položaj, ne izkazuje pa materialnopravnega razmerja med tožečo stranko in Republiko Slovenijo. Družba E., d.d., pa s pritožbenimi navedbami o tem, da je soustanovitelj in družbenik drugotožene stranke, ne izkazuje pravnega interesa, ampak ekonomskega. Enako velja glede pritožbenih navedb o likvidaciji tožene stranke.

9. Pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo uporabiti določila postopka, ki veljajo v gospodarskih sporih, ne utemeljujejo obravnavane stranske intervencije, tudi sicer pa niso utemeljene. Po določilu drugega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) se pravila postopka v gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah, za kakršen spor v obravnavani zadevi gre.

10. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne tudi tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbi je bilo zato potrebno zavrniti ter izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).