Jedro

Stečajni dolžnik sicer preneha, njegove obveznosti pa s tem oziroma zaradi tega (še) ne, in v posledici tega tudi ne akcesorne, na obstoj teh obveznosti vezane pravice upnikov. Navedeno velja tudi za obveznosti, zavarovane s hipoteko kot akcesorno pravico. Hipotekarni upnik je po pojasnjenem upravičen terjati zastavno dolžnico tudi po izbrisu glavnega dolžnika iz sodnega registra. Zapadlosti celotnega kredita zastavna dolžnica niti ne graja, njeno razumevanje, da se nanjo ne more nanašati, pa je neutemeljeno, saj je poplačilna pravica hipotekarnega upnika v razmerju do hipotekarnega dolžnika vezana na zapadlost zavarovane obveznosti do glavnega dolžnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v zavrnilnem in stroškovnem delu izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Zastavna dolžnica krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugovoru dolžnika, kot izhaja iz prvega odstavka I. točke izreka, v ostalem pa ugovor zavrnilo (drugi odstavek I. točke izreka) in odločilo, da dolžnica sama krije ugovorne stroške (II. točka izreka).

2. Zastavna dolžnica v pravočasni pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje ne bi smelo obravnavati kot dolžnico, saj je bila tudi njena pravna prednica D. J. le zastaviteljica. Podaja ugovor zastaranja, saj je že potekel triletni zastaralni rok od trenutka zapadlosti celotnega kredita v plačilo dne 13. 6. 2011. Upnik je osem let kasneje po pojasnjenem vložil predlog za izvršbo prepozno. Upnikova obveznost je prenehala z izbrisom glavnega dolžnika iz sodnega registra po zaključenem stečajnem postopku. Terjatev nikoli ni zapadla zoper zastaviteljico. Upnik ni dokazal, da je izpolnil svoje obveznosti po kreditni pogodbi. Zastavna dolžnica tudi ugovarja višini obveznosti. Meni, da zamudne obresti niso nastale, saj niso tekle po izbrisu glavnega dolžnika. Zahteva postavitev izvedenca finančne stroke. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam in soglaša z razlogi sodišča prve stopnje. Stroškov odgovora na pritožbo ne priglaša. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, jih povzema v svojo obrazložitev in le še odgovarja na posamezne pritožbene navedbe:

6. Že iz uvoda sklepa sodišča prve stopnje izhaja označba dolžnice kot zastavne dolžnice, sodišče prve stopnje pa jo je kot tako tudi obravnavalo v postopku, s čimer ni podana napačna pravna kvalifikacija, kot neutemeljeno zatrjuje pritožnica.

7. Zavzemanje za zastaranje vseh kreditnih obveznosti ni utemeljeno, saj pritožnica zmotno upošteva le triletni, namesto specialnega desetletnega zastaralnega roka, ki velja za obveznosti iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, kot je obširno že pojasnilo sodišče prve stopnje. Nenazadnje je sodišče prve stopnje glede zamudnih obresti upoštevalo triletni rok in v tem delu ugovoru zastaranja že ugodilo.

8. Stečajni dolžnik sicer preneha, njegove obveznosti pa s tem oziroma zaradi tega (še) ne, in v posledici tega tudi ne akcesorne, na obstoj teh obveznosti vezane pravice upnikov.1 Navedeno velja tudi za obveznosti, zavarovane s hipoteko kot akcesorno pravico. Hipotekarni upnik je po pojasnjenem upravičen terjati zastavno dolžnico tudi po izbrisu glavnega dolžnika iz sodnega registra. Drugačno stališče v pritožbi ni utemeljeno, s tem pa tudi ni utemeljeno nasprotovanje teku zamudnih obresti po izbrisu.

9. Zapadlosti celotnega kredita zastavna dolžnica niti ne graja, njeno razumevanje, da se nanjo ne more nanašati, pa je neutemeljeno, saj je poplačilna pravica hipotekarnega upnika v razmerju do hipotekarnega dolžnika vezana na zapadlost zavarovane obveznosti do glavnega dolžnika.

10. S posplošenim zatrjevanjem, da upnik ni izpolnil svojih obveznosti, zastavna dolžnica ne more biti uspešna, še zlasti, ker je med strankama nesporno, da je bil kredit delno vračan. Stališče sodišča prve stopnje, da do vračila ne bi prišlo, če kredit ne bi bil črpan, je prepričljivo.

11. Tudi glede graje višine obveznosti zastavna dolžnica ne more biti uspešna, saj je ta nekonkretizirana, medtem ko je upnik celovito pojasnil kreditne obveznosti. Nesubstanciranega dokaznega predloga z izvedencem v tej zvezi pa sodišču ni treba izvesti.

12. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Zastavna dolžnica, ki ni uspela s pritožbo, krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Odločitev o upničinih stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Glej načelno pravno mnenje občne seje z dne 21. 6. 2013 v: Pravna mnenja 1/2013, str. 7. V njem je navedeno, da obveznosti kapitalske gospodarske družbe, nad katero je bil opravljen postopek stečaja, z izbrisom iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne prenehajo, kar je bistveno za upnike z akcesornimi pravicami, kot je tudi zastavna pravica.