Jedro

Predlaga se prisilna prodaja premoženja, za katerega tožnica v tej pravdi trdi, da je skupno. Uspeh oz. obseg uspeha tožnice v tej pravdi bi lahko vplival na obseg uspeha pritožnikov v izvršbi, kar pa kot je zapisalo že prvostopenjsko sodišče, kaže na ekonomski interes, ne pa pravni, saj se v upniško dolžniškem pravnem razmerju ne bo nič spremenilo.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je izdalo dva sklepa, s katerima je zavrnilo priglašeno intervencijo R. V. in priglašeno intervencijo N. V. in N. V. ml. V razlogih sklepa je pojasnilo, da se lahko po prvem odstavku 199. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), tisti, ki ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugim zmaga ena od strank, pridruži tej stranki. Osebe, ki so intervencijo priglasile, so zatrjevale, da bo sodba med strankama v tej pravdni zadevi vplivala na njihov pravni položaj. Ocenilo je, da zgolj dejstvo, da bo, če bo tožnica uspela z zahtevkom, da so nepremičnine, ki so predmet prisilne izvršbe intervenientov, skupno premoženje pravdnih strank in je njen delež 1/2, to vplivalo na obseg poplačila, izkazuje ekonomski interes intervenientov, ne pa pravnega. Intervenienti niso izkazali, da bi s tem, ko bi pomagali tožencu, varovali svoje pravne interese, npr. lastninsko pravico.

2. Zoper sklepa sta vložila pritožbo po eni strani R. V., po drugi strani pa N. V. in N. V. ml. 3. R. V. uveljavlja vse pritožbene razloge, predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep tako spremeni, da se predlogu ugodi. Meni, da je podan njegov pravni interes, vpisano ima hipoteko za znesek 70.000.000,00 lir v protivrednosti EUR z dnem 26.6.1998, teče izvršilni postopek In 226/2012, ki pa je bil "zapeljan" v pravdni postopek zaradi nedopustnosti izvršbe pod P 235/2014 pred naslovnim sodiščem v K., ki ga je treba izvajati hitro, a ga je sodišče prekinilo dokler se ne reši predmetna pravda P 345/2014. Meni, da ne gre za ekonomski interes, pač pa za njegov pravni interes. Želi preprečiti procesne zlorabe, tožnica v tej pravdi nikoli ni bila partnerka toženca, pač pa mu želi le pomagati in je posodila svoje ime. Intervencija ima torej pravni namen, da se prepreči, da tožnica pridobi polovico premoženja brez pravne osnove.

4. N. V. in N. V. ml. v pritožbi predlagata, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje. Morebiten uspeh tožnice v tej pravdi, če bi torej uspela izkazati, da nepremičnina predstavlja skupno premoženje in njen delež 1/2, bi lahko vplival na obseg poplačila. Napačen je zaključek, da gre le za ekonomski interes. Menita, da gre za njun pravni interes. Sodišče kot primer navaja varstvo lastninske pravice, ko bi se štelo, da gre za pravni interes, a ni jasno zakaj varstva druge stvarne pravice ter upravičenj, ki izhajajo iz nje, ni uvrstiti pod pravni interes.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Stranski intervenient lahko v pravdo vstopi, če verjetno izkaže tako imenovani intervencijski interes, ki je podan, če je s stranko, ki se ji želi pridružiti, v takem pravnem razmerju, da bo izid postopka vplival na njuno pravno razmerje. Pritožniki so v pravnem razmerju z tožencem, trdijo, da so toženčevi upniki, poplačilo terjajo v izvršilnem postopku. Predlaga se prisilna prodaja premoženja, za katerega tožnica v tej pravdi trdi, da je skupno. Uspeh oz. obseg uspeha tožnice v tej pravdi bi lahko vplival na obseg uspeha pritožnikov v izvršbi, kar pa kot je zapisalo že prvostopenjsko sodišče, kaže na ekonomski interes, ne pa pravni, saj se v upniško dolžniškem pravnem razmerju ne bo nič spremenilo.

7. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).