Up-101/97

7. 3. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 7. marca 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 58/96 z dne 10. 12. 1996 v zvezi z odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1969/94 z dne 21. 9. 1995 in v zvezi z odločbo Sodišča združenega dela v Mariboru št. S 1190/92 z dne 4. 5. 1994 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica navaja, da se je prijavila na razpisano prosto delovno mesto direktorja vrtca, za kar je tudi izpolnjevala razpisne pogoje. Ker je bil izbran kandidat, ki ni izpolnjeval pogoja zahtevanih delovnih izkušenj, je sprožila postopek pred Sodiščem združenega dela, vendar pa s svojim zahtevkom ni uspela. Potem, ko je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno, je pridobila možnost uporabiti nov dokaz in je na tej podlagi zahtevala obnovo postopka. Vendar tudi v tem postopku ni uspela. Pritožnica v sklepu svoje vloge navaja, da so ji bile pravice kršene s tem, da so sodišča priznala pravice izbranemu kandidatu, ki mu jih zakon ne daje in da ni imela dostopa do razpisnega gradiva, s čimer naj bi ji ne bilo zagotovljeno varstvo pravic po 22. členu Ustave. Kršena naj bi ji bila tudi pravica do dela, ki naj bi jo izgubila zaradi nepravilnega dela sodišč.

2.Pritožnica izpodbija sodbe, izdane v obnovitvenem postopku.

3.Ustavno sodišče zato pri obravnavanju zatrjevanih kršitev človekovih pravic lahko presoja navedbe pritožnice le v okviru odločanja o zahtevi za obnovo postopka. Navedb o kršitvah pravic v postopku, ki je bil pravnomočno končan pred vložitvijo predloga za obnovo postopka, zato v postopku te ustavne pritožbe ni mogoče upoštevati.

4.V zvezi z obnovitvenim postopkom pritožnica navaja, da si je šele po dokončanju sodnega postopka lahko ogledala mnenje Zavoda za šolstvo, Organizacijske enote Maribor št. 17/91-FF z dne 19. 8. 1991, po katerem naj bi kasneje izbrani kandidat ne izpolnjeval pogojev za opravljanje del ravnatelja, prej pa je za to mnenje izvedela le neuradno. Mnenje naj bi bilo vloženo v spis "šele po pravnomočnosti postopka", oziroma mnogo prepozno, kot naj bi bilo navedeno v odločbi št. Pdp 1969/94. Sodbi revizijskega sodišča očita, da jo skuša obrezuspešiti z navajanjem, da je v teku postopka za to negativno mnenje vedela. Enačenje ljubiteljskega dela z otroki z redno delovno obveznostjo pa naj bi pomenilo izigravanje Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (Uradni list RS, št. 5/80 - ZVVPO).

5.Ko pritožnica smiselno zatrjuje napačno uporabo procesnega prava, v bistvu nasprotuje temu, kako so sodišča v sporni zadevi razumela in uporabila določbi 7. točke 39. člena Zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 24/74 in 38/84 - ZZSZD) in 9. točke 421. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in naslednji - ZPP), po katerih se postopek na predlog stranke obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku.

6.Kot je Ustavno sodišče že večkrat navedlo, napačne uporabe procesnega prava same po sebi v postopku ustavne pritožbe ne ocenjuje, pač pa presoja le, ali je sodišče v rednem postopku izdalo odločbo na podlagi zakona, ki je v nasprotju z Ustavo ali na podlagi z Ustavo neskladne interpretacije zakona ter s tem kršilo človekove pravice in temeljne svoboščine. V tem primeru očitno ne gre za nobeno od takšnih kršitev Ustave. Iz sodbe revizijskega sodišča (ki jo je edino priložila ustavni pritožbi) je razvidno, da so vsa sodišča utemeljila, zakaj uveljavljeni obnovitveni razlog ni podan. Utemeljitvam, po katerih je pritožnica dokazovala dejstvo, ki za odločitev v sporu ni bilo odločilno, ni mogoče očitati neskladnosti z Ustavo.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata

Milojka Modrijan