Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-438/03

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Up-438/03 - 4

16. 10. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 30. septembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp-7680/02 z dne 8. 10. 2002 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške v Sežani št. P-583/2002 z dne 26. 7. 2002 se zavrže.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. IV Ips 3/2003 z dne 29. 5. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija sklep, s katerim je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo njegovo zahtevo za sodno varstvo zoper pravnomočno odločbo Sodnika za prekrške. Z njo je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve cestnoprometnega prekrška po č) točki petega odstavka 28. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. - ZVCP).

Izrečena mu je bila denarna kazen in stranska kazen treh kazenskih točk.

2.V ustavni pritožbi zatrjuje zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in napačno uporabo prava ter kršitev 22., 23., 27., 28., 29., 154. in 155. člena Ustave. Navedene kršitve Ustave utemeljuje z zmotno in nepopolno ugotovitvijo dejanskega stanja in napačno uporabo prava. Sklepu Vrhovnega sodišča pritožnik izrecno očita kršitev 22. in 23. člena Ustave. Meni, da bi moralo Vrhovno sodišče upoštevati drugi odstavek 2. člena[1] Zakona o prekrških (Uradni list SRS št. 25/83 in nasl. ter Uradni list RS št. 10/91 in nasl. - v nadaljevanju ZP). Pri tem pritožnik navaja, da je zakonodajalec z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZP (Uradni list RS, št. 24/01 - v nadaljevanju ZP-M) črtal poglavje o izrednih pravnih sredstvih. S tem naj bi bila podana kršitev 22. in 23. člena Ustave, saj naj bi mu takšna sprememba onemogočila uveljavljanje zahteve za sodno varstvo. Isti kršitvi naj bi bili podani tudi z izpodbijanim sklepom, saj bi Vrhovno sodišče moralo upoštevati, da je bila zaradi poteka predhodnih dogodkov (časa storitve prekrška) zahteva za sodno varstvo vložena šele dne 16. 1. 2003.

B. - I.

3.Po prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Posamični akt, ki ga je v konkretni zadevi mogoče izpodbijati z ustavno pritožbo, je odločba Senata za prekrške z dne 8. 10. 2002. Zato je rok za vložitev ustavne pritožbe začel teči z vročitvijo te odločbe pritožniku in ne šele z vročitvijo sklepa Vrhovnega sodišča, s katerim je bila zahteva za sodno varstvo zoper navedeno odločbo kot nedopustna zavržena. Vložitev nedopustnega pravnega sredstva, v navedenem primeru zahteve za sodno varstvo, namreč ne varuje roka za vložitev ustavne pritožbe zoper izpodbijano odločbo Senata za prekrške. Iz ustavne pritožbe izhaja, da je pritožnik že dne 16. 1. 2003 vložil zahtevo za sodno varstvo. Iz tega je mogoče sklepati, da je bila izpodbijana odločba Senata za prekrške pritožniku vročena najkasneje tega dne, ko je zoper njo vložil zahtevo za sodno varstvo. Ustavna pritožba, vložena dne 1. 7. 2003, je torej očitno vložena po poteku roka 60 dni od vročitve odločbe Senata za prekrške št. Pp- 7680/02 z dne 8. 10. 2002. Zato jo je Ustavno sodišče v tem delu kot prepozno zavrglo.

B. - II.

4.Ustavna pritožba je dopustna le zoper sklep, s katerim je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo pritožnikovo zahtevo za sodno varstvo. Pritožnikova očitka kršitve 22. in 23. člena Ustave nista utemeljena.

5.Zakonodajalec je črtal določbe ZP, ki so se nanašale na zahtevo za sodno varstvo (glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I- 279/99 z dne 16. 3. 2000, Uradni list RS, št. 33/2000 in OdlUS IX, 59). Izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča, ki temelji na omenjeni spremembi kot tak ni v neskladju z 22. členom Ustave.

6.Tega, da bi bilo v enakih primerih drugače odločeno, pritožnik tudi ni izkazal. Zato za kršitev 22. člena Ustave očitno ne gre.

Tudi za kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave očitno ne gre. Ustava v 23. členu določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustavno sodišče je že odločalo o položaju sodnikov za prekrške (glej odločbo št. U-I-117/93 z dne 2. 2. 1995, Uradni list RS, št. 13/95 in OdlUS IV, 10). Sprejelo je načelno stališče, da je sodnike za prekrške glede na njihove pristojnosti po veljavni ureditvi prekrškov in skladno s 23. členom Ustave treba obravnavati kot del sodne oblasti. Glede na navedeno je bilo pritožniku v postopku o prekršku sodno varstvo zagotovljeno. Na prvi stopnji je o predlogu za uvedbo postopka o prekršku odločil sodnik za prekrške. Zoper prvostopenjsko odločitev sodnika za prekrške je pritožnik vložil pritožbo, ki jo je vsebinsko, v skladu s svojimi pristojnostmi, tako glede kršitev materialnega prava kot tudi glede zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, preizkusil Senat za prekrške.

7.Ustavna pravica do sodnega varstva ne pomeni, da bi morala biti zagotovljena izredna pravna sredstva v vseh primerih, ko sodišča odločajo o posameznikovih pravicah in dolžnostih proti njemu in omejitev vložitve izrednega pravnega sredstva ne predstavlja kršitve pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave (tako Ustavno sodišče že v odločbi št. Up-58/95 z dne 20. 11. 1997, OdlUS VI, 196). Glede na navedeno za kršitev 23. člena Ustave očitno ne gre.

Ker zatrjevane kršitve ustavnih pravic niso podane, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02)v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer

Opomba:

[1]Drugi odstavek 2. člena ZP se glasi: "Če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe tega zakona ali predpis, ki določa prekršek, se uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši."

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia