Jedro

1. Prav ima pritožba, ko smiselno meni, da je na obravnavi, - očitno ima pri tem v mislih obravnavo dne 21.5.1996 - prišlo do kršitve načela neposrednosti (4. člen ZPP) in posledično do absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki, 2. odstavka, 354. člena ZPP. Zakon v 3. odstavku 315. člena med drugim določa, da sme senat, potem, ko so se stranke o tem izjavile, odločiti, da se priče, torej velja to tudi za tožnika, ne zaslišijo znova, temveč da se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov. V obravnavnem zapisniku z dne 21.5.1996 pa ni izjave tožnika, da soglaša s prečitanjem njegove izpovedbe na že navedeni prejšnji obravnavi. S tem je torej podana že navedena bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker je sodišče sklenilo, da bo pred spremenjenim senatom prebralo zapisnik o zaslišanju tožnika, pri tem pa ni zahtevalo tožnikove izjave.

2. Naslednja absolutna bistvena kršitev določb postopka, na katero sicer pritožba ne opozarja, je pa pritožbeno sodišče nanjo dolžno paziti po uradni dolžnosti, je v tem, ker je za toženca na obravnavo dne 12.4.1995 pristopila J. K., na obravnavo dne 16.10.1995 pa A. V..

Iz zapisnikov ni razvidno, da bi imenovana predložila pooblastili, niti ju ni v sodnem spisu. Gre torej za kršitev iz 10. točke, 2. odstavka, 354. člena, ki določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal pooblaščenec.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče je zavrnilo tožnikov zahtevek, da se razveljavi odločba toženca z dne 25.7.1994 ter da se pri njem ugotovi telesna okvara.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov.

Predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev sodbe.

Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev le te kot neutemeljene.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno ter posledično napačno uporabljeno materialno pravo.

Prav ima pritožba, ko smiselno meni, da je na obravnavi, - očitno ima pri tem v mislih obravnavo dne 21.5.1996 - prišlo do kršitve načela neposrednosti (4. člen ZPP) in posledično do absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki, 2. odstavka, 354. člena ZPP. Iz spisa sodišča prve stopnje je razvidno, da je bila obravnava dne 16.10.1995, na kateri je bil izveden tudi dokaz z zaslišanjem tožnika, preložena. Naslednja obravnava dne 21.5.1996 je bila opravljena pred spremenjenim senatom. ZPP v 3. odstavku 315. člena za tak primer določa, da se mora glavna obravnava začeti znova.

O tem v zapisniku z dne 21.5.1996 protokolacije ni. Senat je sicer sprejel sklep, da se vpogledajo in preberejo listine v upravnem in sodnem spisu, dodatno izvedensko mnenje IK II. stopnje z dne 8.11.1995 ter zapisnik o zaslišanju tožnika na list. št. 14, torej na obravnavi 16.10.1995. Zakon v 3. odstavku 315. člena med drugim določa, da sme senat, potem, ko so se stranke o tem izjavile, odločiti, da se priče, torej velja to tudi za tožnika, ne zaslišijo znova, temveč da se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov. V obravnavnem zapisniku z dne 21.5.1996 pa ni izjave tožnika, da soglaša s prečitanjem njegove izpovedbe na že navedeni prejšnji obravnavi. S tem je torej podana že navedena bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker je sodišče sklenilo, da bo pred spremenjenim senatom prebralo zapisnik o zaslišanju tožnika, pri tem pa ni zahtevalo tožnikove izjave.

Naslednja absolutna bistvena kršitev določb postopka, na katero sicer pritožba ne opozarja, je pa pritožbeno sodišče nanjo dolžno paziti po uradni dolžnosti, je v tem, ker je za toženca na obravnavo dne 12.4.1995 pristopila J. K., na obravnavo dne 16.10.1995 pa A. V. Iz zapisnikov ni razvidno, da bi imenovana predložila pooblastili, niti ju ni v sodnem spisu. Gre torej za kršitev iz 10. točke, 2. odstavka, 354. člena, ki določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal pooblaščenec.

Nimajo pa podlage pritožbena izvajanja v zvezi z dejstvom, da se toženec ni udeležil obravnave 21.5.1996. Volji stranke je prepuščeno, ali se bo obravnave udeležila ali ne. Prav tako nima podlage pritožbena navedba, da toženec ni vložil odgovora na tožbo in da se torej s tožbo strinja. Na list. št. 4 je tožencev odgovor na tožbo, v katerem vztraja na mnenju IK II. z 20.6.1994 ter predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka. Iz odredbe sodišča na list. št. 5 sicer izhaja, da naj bi bil tožniku z vabilom za obravnavo za dne 12.4.1995 poslan tudi odgovor toženca na tožbo. Vendar pa je na povratnici k list. št. 6, ki jo je tožnik prejel 28.3.1995, pod rubriko vsebina navedeno samo vabilo za 12.4.1995, ne pa tudi odgovor na tožbo. V obravnavnih zapisnikih z dne 12.4.1995 ter dne 21.5.1996 pa ni navedeno, da je bil odgovor prečitan. Zato gre v tem pogledu za absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki, 2. odstavka, 354. člena, saj tožniku z opustitvijo vročitve odgovora toženca ni bila dana možnost obravnavanja le tega pred sodiščem, kot tudi po 1. točki, 2. odstavka 354. člena, zaradi kršitve načela neposrednosti, saj ni razvidno, da bi bil odgovor na obravnavah prečitan.

Sodišče je pribavilo dve dodatni izvedenski mnenji IK II. stopnje in sicer z dne 25.7.1995 ter z dne 6.11.1995. Pritožba poudarja, da tožnik ni dobil niti enega izvedenskega mnenja, zaradi česar naj bi prav tako šlo za absolutno bistveno kršitev določb postopka. S tem v zvezi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je vročitev izvedenskega mnenja stranki sicer primerna, ni pa obligatorna (3. odstavek 260. člena ZPP). Iz obravnavnega zapisnika z dne 16.10.1995 izhaja, da je bilo izvedensko mnenje IK II. z 25.7.1995 na navedeni obravnavi očitno prečitano, saj je tožnik zoper njega ugovarjal in je vsebina ugovora v zapisniku navedena, zapisnik pa s strani tožnika podpisan.

Tudi izvedensko mnenje z dne 8.11.1995 je bilo prečitano na obravnavi dne 21.5.1996 in je tožnik tudi zoper njega ugovarjal ter je vsebina ugovora v obravnavnem zapisniku navedena, zapisnik pa s strani tožnika podpisan. Zato s tem v zvezi pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne gre za absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 2. odstavka 354. člena.

Glede nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče odločitev oprlo na obe že navedeni dodatni izvedenski mnenji. Pri tem pa ni razčistilo nasprotij med izvedenskim mnenjem IK v Kopru z dne 11.4.1994, ki je bila mnenja, da je od 6.9.1992 dalje podana 50 % telesna okvara po poglavju V, B, točka 5 Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar - težje stanje po srčnem infarktu - ter med izvedenskimi mnenji IK II. z dne 20.6.1994 ter obema že navedenima, podanima tekom sodnega postopka. V vseh IK II. meni, da pri tožniku telesne okvare ni, niti ni obstojala 6.9.1992. Ne sme se namreč spregledati, da je v senatu IK v Kopru sodeloval specialist internist, medtem, ko v senatih IK II. dne 20.6.1994 ter dne 25.7.1995 ni bilo internista, ne kardiologa. Le ta je sodeloval šele v senatu 6.11.1995, vendar po oceni pritožbenega sodišča to izvedensko mnenje ni v zadostni meri obrazloženo, saj ne obrazlaga, na kakšni podlagi senat zaključuje, da je telesna zmogljivost tožnika primerna in ni znakov srčne insifucience in se s tem v zvezi le pavšalno sklicuje na vse dosedanje preglede in dodatne izvedene preiskave.

Zato naj poskuša sodišče pred ponovnim odločanjem navedene nejasnosti razčistiti z zaslišanjem specialista internista, ki je sodeloval v senatu IK v Kopru dne 11.4.1994 ter specialista kardiologa, ki je sodeloval v senatu IK II. dne 6.11.1995. Če se dvoma v pravilnost izvedenskega mnenja IK v Kopru oz. v pravilnost izvedenskih mnenj IK II. stopnje ne bo dalo odpraviti z navedenim zaslišanjem, bo moralo pribaviti izvedensko mnenje drugega izvedenca (3. odstavek 261. člena ZPP).

Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter razveljavilo izpodbijano sodbo, da bo prvostopno sodišče lahko v novem postopku odpravilo navedene kršitve ter izvedlo dokaze, potrebne za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja ter šele nato v sporu znova odločilo.