Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
30.09.2024
07121-1/2024/1105
Neposredno trženje, nagradne igre, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki
Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 19. 9. 2024 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede neželenih »spam« sporočil, ki jih prejemate od podjetja, na vaše poizvedovanje o pridobitvi vašega e-naslova pa vam ne odgovorijo oz. pojasnjujejo, da vaših osebnih podatkov ne obdelujejo.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
Področje neželenih komunikacij z uporabo sredstev elektronske komunikacije (ang. »spam«) specialno ureja Zakon o elektronskih komunikacijah, ki v prvem odstavku 226. člena določa, da je uporaba elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja. Nadzor nad izvajanjem 226. člena ZEKom-2 je v pristojnosti AKOS, zato lahko posameznik, ki je prepričan, da pošiljatelju ni dal predhodnega soglasja za uporabo e-pošte za namene neposrednega trženja, svojo prijavo pošlje neposredno na AKOS.
V kolikor želite podatek, kje je upravljavec pridobil vaše osebne podatke, lahko uveljavljate pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, ki jo ureja 15. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ta določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov ter nekatere druge informacije, kot določa Splošna uredba
Področje neželenih komunikacij z uporabo sredstev elektronske komunikacije (ang. »spam«) specialno ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22, v nadaljevanju: ZEKom-2). ZEKom-2 v prvem odstavku 226. člena določa, da je uporaba elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja. Nadzor nad izvajanjem 226. člena ZEKom-2 je v pristojnosti Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (v nadaljevanju: AKOS), zato IP v tem delu ni pristojen za ukrepanje.
Posameznik, ki je prepričan, da pošiljatelju ni dal predhodnega soglasja za uporabo e-pošte za namene neposrednega trženja oz. da pošiljatelj neželenega e-sporočila ne razpolaga (več) s potrebnim soglasjem za uporabo e-pošte za namene izvajanja neposrednega trženja, lahko svojo prijavo pošlje neposredno na AKOS (info.box@akos-rs.si).
Z vidika varstva osebnih podatkov pa pojasnjujemo, da kadar želi posameznik pridobiti predvsem podatek, kje je upravljavec pridobil njegove osebne podatke, lahko pri upravljavcu osebnih podatkov uveljavlja pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki po 15. členu Splošne uredbe. Ta določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti (1) potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, (2) dostop do osebnih podatkov in (3) naslednje informacije:
a)namene obdelave;
b)vrste zadevnih osebnih podatkov;
c)uporabnike ali kategorije uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, zlasti uporabnike v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah;
d)kadar je mogoče, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov ali, če to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja;
e)obstoj pravice, da se od upravljavca zahteva popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave osebnih podatkov v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali obstoj pravice do ugovora taki obdelavi;
f)pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu;
g)kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom;
h)obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov iz člena 22(1) in (4), ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.
V pomoč vam pošiljamo povezavo do neobveznega obrazca, ki ga lahko uporabite, če se želite seznaniti z osebnimi podatki, ki se nanašajo na vas: Zahteva za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki.
Upravljavec se mora po tretjem odstavku 12. člena Splošne uredbe na podano zahtevo odzvati brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru posredovati informacije oziroma zavrnilni odgovor v enem mesecu od prejema zahteve. Ta rok se lahko po potrebi podaljša za največ dva dodatna meseca ob upoštevanju kompleksnosti in števila zahtev. V primeru neodziva ali zavrnitve s strani upravljavca se lahko ponovno obrnete na IP in podate prijavo zoper molk oziroma odločitev upravljavca.
Lepo vas pozdravljamo.
dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka