Up-171/04 - 4

8. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 23. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 103/03 z dne 3. 2. 2004 v zvezi s sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1217/02 z dne 30. 1. 2003 in s sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Pd 1710/94 z dne 2. 7. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Delovno sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog pritožnika za obnovo postopka, v katerem je bil spoznan za odgovornega storitve hujših kršitev delovnih obveznosti in mu je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.

Višje delovno in socialno sodišče je odločitev sodišča prve stopnje potrdilo, Vrhovno sodišče pa je zavrnilo tudi pritožnikovo revizijo. Sodišča so ocenila, da obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP) ni podan, ker v predlogu navedena dejstva oziroma predlagani dokazi niso novi.

2.Zoper sklep Vrhovnega sodišča v zvezi s sklepoma nižjih sodišč vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev 22. člena Ustave. Meni, da je pravni zaključek v izpodbijanih odločitvah napačen. Navaja, da je bil v disciplinskem postopku ter v postopku pred kazenskim sodiščem obravnavan za dejanje z istim dejanskim stanjem. V disciplinskem postopku za kršitev, ki je imela znake kaznivega dejanja goljufije po 171. členu Kazenskega zakona Socialistične Republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 12/77 in nasl. - KZ SRS), v kazenskem postopku pa za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po prvem odstavku 244. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - KZ). Ker mu ni bil dokazan naklep, je kazensko sodišče izdalo zavrnilno sodbo št. K 67/01 z dne 16. 1. 2002. Pritožnik meni, da je delovno sodišče v osnovnem delovnem postopku zaradi prenehanja delovnega razmerja spremenilo pravno kvalifikacijo kršitve. Delodajalec naj bi namreč sprva ugotovil, da je očitano dejanje storil z naklepom, delovno sodišče pa naj bi ugotovilo, da je dejanje storil z malomarnostjo. Meni, da je takšno ravnanje sodišča nedopustno, zato opozarja na odločbo Ustavnega sodišča št. Up- 28/96 z dne 22. 4. 1999. Pritožnik meni, da je bil s kazensko zavrnilno sodbo ovržen tudi dejanski stan v disciplinskem postopku, saj je odpadel tudi bistveni znak očitane kršitve delovne obveznosti. Zato naj bi bil predlog za obnovo postopka dopusten.

B.

3.Pritožnik izpodbija sklepe, izdane v postopku za dovolitev obnovitve postopka. Navaja, da je odločitev sodišč o zavrnitvi njegovega predloga za obnovo postopka napačna, nerazumna in arbitrarna, s čimer zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Pritožnik obširno utemeljuje, zakaj meni, da je odločitev sodišč v sporu o prenehanja delovnega razmerja, ki je že pravnomočno končan in ki ga želi obnoviti, napačna. Te navedbe so v tej zadevi nepomembne in jih zato Ustavno sodišče ni upoštevalo. Ustavno sodišče lahko v konkretnem primeru presoja le navedbe pritožnika, ki se nanašajo na postopek odločanja o predlogu za obnovo postopka. Za ta postopek prav tako ni pomembna odločba Ustavnega sodišča št. Up-28/96, na katero se pritožnik sklicuje v utemeljitev zatrjevane kršitve.

4.Za kršitev pravice iz 22. člena Ustave bi lahko šlo, če bi bilo v izpodbijanih sklepih zavzeto pravno stališče glede obstoja obnovitvenega razloga tako očitno napačno in brez razumne pravne obrazložitve, da bi ga bilo mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno, česar pa Ustavno sodišče v konkretnem primeru ni ugotovilo. Odločitev sodišč, da pritožnikov dokazni predlog s sodbo K 67/01 ni nov dokaz v smislu 10. točke 394. člena ZPP, je namreč zadostno obrazložena tako glede razmerja med kazenskim postopkom in disciplinskim postopkom kot glede vezanosti oziroma nevezanosti delovnih sodišč na odločbe kazenskih sodišč, ko ugotavljajo disciplinsko odgovornost posameznika. Vrhovno sodišče pa je pritožniku dodatno pojasnilo, da je njegovo sklicevanje na zavrnilno sodbo neupoštevno že iz razloga, ker predmet obravnave (kaznivo dejanje) pred kazenskim sodiščem ni bil isti kot pred disciplinsko komisijo.

5.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan