Jedro

Predlog se zavrže. Bistvo zahteve iz 367.b člena ZPP je, da predlagatelj jasno izkristalizira pravni problem, glede katerega naj se revizija dopusti. A predlagatelja tej zahtevi ne zadostita, saj v predlogu ne postrežeta z argumenti, ki bi se soočali z nosilnimi razlogi sodišča druge stopnje. Ravno tako ne navedeta, zakaj naj bi bili ti nosilni razlogi napačni in še manj, zakaj bi revizijski preizkus izpodbijane sodbe ustrezal pojmu reševanja pomembnega pravnega vprašanja v smislu 367.a člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnika sta zoper toženko naperila zahtevek na razvezo dne 12. 1. 2009 sklenjene pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja in pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Kot razlog sta navajala hudo nehvaležnost toženke, razmerje med pravdnimi strankami pa naj bi bilo omajano do te mere, da je skupno življenje postalo neznosno, toženka naj ne bi izpolnjevala obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevek tožnikov presojalo v luči 555. in 561. člena OZ, pri čemer je po obsežnem dokaznem postopku ugotovilo, da razlogi za razvezo pogodb po citiranih členih niso podani, posledično pa tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožnikov in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. 4. Predlog ni popoln.

5. Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo – z razvojem sodne prakse in razlago prava. Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. Četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma izkazati neenotnost sodne prakse. Po petem odstavku 367.b člena ZPP mora predlagatelj revizije, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, navesti opravilne številke zadev; kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.1 Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje. Zastavljena vprašanja grajajo dokazno oceno, predvsem pa predlagatelja ne izpostavita, katero pravno pravilo naj bi bilo kršeno, ne predstavita okoliščin, ki bi kazale na pomembnost pravnega vprašanja, ne pojasnita zakaj naj bi sodišče druge stopnje le-to rešilo nezakonito.

7. Bistvo zahteve iz 367.b člena ZPP je, da predlagatelj jasno izkristalizira pravni problem, glede katerega naj se revizija dopusti2. A predlagatelja tej zahtevi ne zadostita, saj v predlogu ne postrežeta z argumenti, ki bi se soočali z nosilnimi razlogi sodišča druge stopnje. Ravno tako ne navedeta, zakaj naj bi bili ti nosilni razlogi napačni in še manj, zakaj bi revizijski preizkus izpodbijane sodbe ustrezal pojmu reševanja pomembnega pravnega vprašanja v smislu 367.a člena ZPP.

Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj II DoR 341/2019, II DoR 382/2019, II DoR 541/2020 in številne druge. 2 Primerjaj II DoR 566/2021.