4. 5. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki jo zastopa Odvetniška družba B., o.p., d.n.o., Z., na seji senata dne 12. aprila 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 90/2002 z dne 6. 2. 2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cpg 220/2001 z dne 30. 1. 2002 ter s sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. II Pg 293/95 z dne 27. 11. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrožno sodišče v Celju je zavrnilo pritožničin tožbeni zahtevek, s katerim je zahtevala, naj sodišče razveljavi "prodajno pogodbo s sodelovanjem udeleženca" (v nadaljevanju pogodba) z dne 13. 7. 1994 ter toženi stranki naloži plačilo 36.000.696 SIT z obrestmi. Pritožnica je v pravdi zahtevala razveljavitev pogodbe, ker naj bi bil predmet najema (Hotel Trst) obremenjen s hipoteko v korist hipotekarne upnice (Poštne banke Slovenije), v izpodbijani pogodbi (drugi odstavek III. točke pogodbe) pa naj bi bilo navedeno, da je nepremičnina prosta bremen.

2.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pritožničino nepoznavanje dejstva, da je nepremičnina obremenjena s hipoteko, ne more pomeniti bistvene zmote, ne glede na to, ali je bila za takšno nevednost sama kriva in da navedba v pogodbi o bremen prostem prenosu nepremičnine na kupca ni bila namenjena pritožnici kot najemnici, temveč kupcu. Takšno odločitev je potrdilo tudi pritožbeno sodišče, revizijsko sodišče pa je revizijo zavrnilo.

3.Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da pogodbe ne bi sklenila, če bi vedela, da je bila nepremičnina, ki je bila predmet pogodbe, pod hipoteko. Po mnenju pritožnice naj bi bil obstoj hipoteke razlog, da se v pravnem prometu (prodajne ali najemne) pogodbe praviloma sploh ne bi sklepale. Tako kupec poslovnega prostora kot tudi pritožnica naj bi za obstoj hipoteke izvedela šele po sklenitvi pogodbe, pri čemer je kupec v pravdnem postopku uspel s tožbenim zahtevkom za razveljavitev pogodbe. Pritožnica meni, da bi takšno varstvo morala uživati tudi sama kot najemnica, zato naj bi jo sodišča neutemeljeno diskriminirala in kršila pravico do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Ker naj bi sodišči z zavrnitvijo tožbenega zahtevka pritožnico tudi finančno oškodovali, naj bi ji bila s tem kršena tudi pravica do zasebne lastnine (67. člen Ustave).

4.Vloge, ki jo je pritožnica poslala po izteku roka za vložitev ustavne pritožbe, Ustavno sodišče ni upoštevalo.

B.

5.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijanimi sodnimi odločbami kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

6.Načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave pomeni, da je enaka dejanska stanja treba obravnavati enako, različna pa različno. To načelo ne zavezuje samo zakonodajalca, ampak tudi izvršilno in sodno vejo oblasti. Očitek pritožnice, da so sodišča z izpodbijanimi sodnimi odločbami povzročila različno obravnavanje pritožnice kot najemnice poslovnega prostora in kupca tega poslovnega prostora, je neutemeljen. Pravnega položaja najemnice poslovnega prostora namreč ni mogoče enačiti s pravnim položajem kupca poslovnega prostora, saj je obseg upravičenj najemnice v primerjavi s kupcem po vsebini in obsegu bistveno ožji.

7.Pritožnica nadalje uveljavlja kršitev pravice do zasebne lastnine (formalno sicer iz 67. člena, vsebinsko pa iz 33. člena Ustave). Očitno je, da pritožnica napačno razume pomen pravice do zasebne lastnine. Očitek, da je nepravilna odločitev sodišča, ki posega v premoženjskopravni položaj pritožnice zaradi tega, ker pritožnica v pravdi ni uspela, namreč še ne izkazuje kršitve navedene ustavne pravice. Za kršitev pravice do zasebne lastnine bi šlo le v primeru, če bi sodišče ob odločanju zavzelo kakšno pravno stališče, ki je z vidika te ustavne pravice nesprejemljivo. Tega izpodbijanim sodbam ni mogoče očitati. Sodišča so obrazložila, da obstoj hipoteke oziroma sprememba lastnika ne vplivata na obstoj najemnega razmerja, saj je kupec skladno z določbo 31. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 34/88 in nasl. – ZPSPP) kot novi lastnik nepremičnine vstopil v pravice in obveznosti dotedanjega najemodajalca, zato tudi pogodbena določba "o dovolitvi prenosa bremen proste nepremičnine" ni vplivala na položaj pritožnice kot najemnice.

8.Ker z izpodbijanimi sodnimi odločbami nista bili kršeni človekovi pravici, kot ju zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger