Jedro

Po določbi 46. člena ZBPP terjatev stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. To pomeni, da je tožnica, ne glede na to, da je bil toženec v postopku brezplačne pravne pomoči zastopan po odvetniku, ki je plačan iz sredstev proračuna (toženec ni imel stroškov za zastopanje in za plačilo sodnih taks), tožencu dolžna povrniti stroške.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v drugem odstavku njegovega izreka spremeni tako, da se znesek 1.893,28 EUR nadomesti z zneskom 1.723,17 EUR.

II. Sicer se pritožba zavrne in v izpodbijanem delu (drugi odstavek izreka sklepa) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo, da je tožba umaknjena in je postopek ustavilo (prvi odstavek izreka sklepa). Hkrati je tožnici (drugi odstavek izreka sklepa) naložilo, da mora prvemu tožencu plačati pravdne stroške v znesku 1.893,28 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper stroškovno odločitev (drugi odstavek izreka sklepa) se je pritožila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da sodišče druge stopnje v izpodbijanem delu sklep spremeni tako, da tožencu stroškov ne prizna, „proračunu Okrožnega sodišča v Krškem“ pa naloži, da ji povrne stroške v zvezi z zastopanjem v tej pravdni zadevi od 18.2.2011 dalje, vključno s pritožbenimi stroški, podrejeno pa, da ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ustavilo pravdni postopek zaradi domneve umika tožbe, ker predhodni pooblaščenec tožnice ni pravočasno predlagal nadaljevanja postopka po nastopu njegovega mirovanja. Stroškovna odločitev je nezakonita in v nasprotju z veljavnimi materialnimi in procesnimi predpisi glede povračila stroškov. Ker je bil toženec zastopan v okviru brezplačne pravne pomoči, mu stroški niso nastali in mu tudi ne bi smeli biti priznani. Sklicuje se na Zakon o brezplačni pravni pomoči (1) (ZBPP), po katerem stroški odvetnika bremenijo proračun. Stroške toženca pa je sicer povzročilo sodišče, ki je postopek nadaljevalo, kljub sklepu o mirovanju z dne 9.9.2009. Stroški bi torej morali bremeniti proračun, saj ni dolžna plačevati ničesar zaradi napake sodišča. Sodišče prve stopnje je zmotno priznalo postavko „10% povišanje zaradi zastopanja dveh strank“ saj je v pripravljalni vlogi 28.2.2011 jasno opredelila, da je toženec (fizična oseba in fizična oseba z dejavnostjo) en. Zaradi napake sodišča je sama upravičena do povrnitve pravdnih stroškov iz proračuna v letu 2011. Pojasnjuje še, da je drugo pripravljalno vlogo vložila zato, ker ji sodišče prve stopnje skupaj s pripravljalno vlogo toženca ni poslalo izpodbijanega sklepa.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Predmet pritožbenega preizkusa je bila le pravilnost stroškovne odločitve, saj tožnica v pritožbi izrecno navaja, da izpodbija odločitev le v drugem odstavku njegovega izreka (gre za odločitev o stroških postopka).

5.Ob neizpodbijani ugotovitvi, da se tožba na podlagi tretjega odstavka 210. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) šteje za umaknjeno (prvi odstavek izreka sklepa), je glede odločitve o stroških treba (smiselno) uporabiti 158. člen ZPP. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožnici naložilo plačilo stroškov toženca, je torej pravilna in ima podlago v prvem odstavku 158. člena ZPP, ki ureja vprašanje povrnitve stroškov v primeru, ko umakne tožbo tožnik.

6.V predmetni zadevi se je štelo, da je tožba umaknjena, ker nobena od strank v zakonskem roku štirih mesecev ni predlagala nadaljevanja postopka, ki je sicer miroval od 8.9.2009 (tretji odstavek 210. člena ZPP). Res je, kot priznava sodišče prve stopnje samo v obrazložitvi, sodišče spregledalo, da so že januarja 2010 nastopile posledice tretjega odstavka 210. člena ZPP in je 21.3.2011 imelo narok (toženec je na njem uveljavljal, da se tožba šteje za umaknjeno), kar pa nima vpliva na vprašanje povrnitve stroškov. Pravno zmotno je stališče tožnice, da bi zato, ker je „stroške povzročilo sodišče“, stroški toženca morali „bremeniti proračun“. Še manj pa obstaja podlaga za priznanje stroškov tožnice iz proračuna, kot si očitno zmotno predstavlja tožnica (zahteva povrnitev stroškov od 18.2.2011 dalje). Glede na dejstvo, da je bil obema strankama vročen sklep o mirovanju z dne 9.9.2009 (list. št. 39 s pripetima vročilnicama), v katerem je jasno zapisano, da postopek miruje od 8.9.2009 in s katerim sta bili stranki (pravilno) opozorjeni na posledice, če pravočasno ne predlagata nadaljevanja postopka (tretji odstavek 210. člena ZPP), bi tožnica morala vedeti, da se tožba (po zakonu) šteje za umaknjeno. S sklicevanjem na dejstvo, da je sodišče prve stopnje to spregledalo, stroškovne obveznosti ne more uspešno prevaliti nanj oziroma, kot navaja, na proračun.

7.Sodišče prve stopnje je tožnici zato upravičeno naložilo toženčeve stroške, nastale tudi po 8.1.2010 (po poteku mirovanja). Stroške je pravilno odmerilo po Odvetniški tarifi (2) (OT), ki jo je treba po prehodni določbi 41. člena Zakona o odvetniški tarifi (3) (ZOdvT). Tožnica obrazloženo odmere ne izpodbija, razen postavke „10% povišanje zaradi zastopanja dveh strank“.

8.Dejstvo, da je bil toženec zastopan po odvetniku v okviru brezplačne pravne pomoči ne pomeni, kot je tožnica očitno zmotno prepričana, da mu „nobeni pravdni stroški niso nastali“ in „mu ne bi smeli biti priznani“. Po določbi 46. člena ZBPP terjatev stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. To pomeni, da je tožnica, ne glede na to, da je bil toženec v postopku brezplačne pravne pomoči zastopan po odvetniku, ki je plačan iz sredstev proračuna (toženec ni imel stroškov za zastopanje in za plačilo sodnih taks), tožencu dolžna povrniti stroške.

9.Pritrditi pa je pritožnici, da je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno uporabilo postavko „10% povišanje za dve stranki“, saj je toženec res le en. Toženec kot s.p. in toženec kot fizična oseba, je le ena oseba. V tem delu je zato sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in stroškovno odločitev delno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s peto alinejo 358. člena ZPP). Priznane stroške (1.893,28 EUR) je znižalo za 170,11 EUR (305,85 točk x 0,459 EUR; 20% DDV), kolikor je sodišče prve stopnje upoštevalo za „10% povišanje za zastopanje dveh strank“, torej na 1.723,17 EUR. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu (drugi odstavek) sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10.Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je tožnica uspela le z neznatnim delom pritožbe in zato do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičena (tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

(1) Uradni list RS, št. 48/2001

(2) Uradni list RS, št. 67/2003, s spremembami

(3) Uradni list RS, št. 67/2008