Jedro

Določbe glede pravilne hrambe orožja in streliva (25. člen Zoro-1) se lahko nanašajo le na orožje oziroma strelivo, katerega posest je po zakonu dovoljena.

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se delno ugodi in se sodba Okrajnega sodišča v Črnomlju ZSV 89/2011 z dne 7. 5. 2012 v zvezi s sklepom o popravi pisne napake ZSV 89/2011 z dne 22. 5. 2012 spremeni tako, da se glasi: „I. Odločba o prekršku PP Črnomelj, št. 555006262968-5 z dne 25. 7. 2011 se spremeni tako, da se kršitelju S. J., ..., stanujočem na naslovu B., a) zaradi prekrška po členu 81/I-7 Zakona o orožju, ki ga je storil s tem, da je dne 7. 6. 2011 ob 21.07 na naslovu B. hranil orožje v nasprotju s pravili o hrambi orožja, saj je 11 kosov lovskih nabojev hranil v lesenem predalu omare v kuhinji, na podlagi določila člena 81/I-7 Zakona o orožju določi

globa v znesku 500,00 EUR (petsto evrov) in na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZP-1 v zvezi s členom 81/II Zakona o orožju odvzem predmetov: 11 kosov lovskih nabojev, ki so bili ob hišni preiskavi zaseženi proti potrdilu PP Črnomelj, št. D2149537/K1184299 z dne 7. 6. 2011; b) zaradi prekrška po členu 81/I-19 Zakona o orožju, ki ga je storil s tem, da je dne 7. 6. 2011 ob 21.07 na naslovu B. imel v posesti 16 manevrskih nabojev kalibra 7,9 x 57 mm in en naboj kalibra 7,62 x 54 R, ki so vojaško strelivo in sodijo v kategorijo A po 3. členu Zakona o orožju – prepovedano orožje, na podlagi določila člena 81/I-19 Zakona o orožju določi

globa v znesku 500,00 EUR (petsto evrov) in na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZP-1 v zvezi s členom 81/II Zakona o orožju odvzem predmetov: 16 manevrskih nabojev kalibra 7,9 x 57 mm in en naboj kalibra 7,62 x 54 R, ki so vojaško strelivo in ki se po pravnomočnosti sodbe uničijo.

II. Po določilu 26. člena ZP-1 se obdolženemu za prekrška v steku izreče enotna sankcija globa v znesku 1.000,00 EUR (tisoč evrov) in stranska sankcija odvzema predmetov: 11 kosov lovskih nabojev in 17 kosov vojaških nabojev, ki so bili ob hišni preiskavi zaseženi proti potrdilu PP Črnomelj, št. D2149537/K1184299 z dne 7. 6. 2011, in ki se po pravnomočnosti sodbe uničijo.

III. Lovski puški znamke Mauser in Zavodi CZ, zaseženi proti potrdilu PP Črnomelj, št. D2149537/K1184299 z dne 7. 6. 2011, se po pravnomočnosti sodbe vrneta obdolženemu.

IV. Kršitelju se v skladu z II. odstavkom 147. člena ZP-1 sodne takse ne določi.“

II. Sicer se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Policijska postaja Črnomelj (prekrškovni organ) je dne 25. 7. 2011 zoper S. J. izdala odločbo zaradi prekrška po 7. točki prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju (v nadaljevanju ZOro-1) in zaradi prekrška po 19. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1. Po določitvi globe za posamezni prekršek in stranske sankcije za prekršek po 19. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1 je prekrškovni organ storilcu izrekel enotno globo v višini 1.000,00 EUR in stransko sankcijo odvzema streliva in orožja. Okrajno sodišče v Črnomlju je s sodbo z dne 7. 5. 2012 ob odločanju o storilčevi zahtevi za sodno varstvo odločbo o prekršku po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je okoliščine hrambe dveh lovskih pušk izvzelo iz opisa prekrška po 7. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1, nato pa po določitvi globe in stranske sankcije odvzema predmetov za posamezni prekršek, storilcu izreklo enotno globo v višini 1.000,00 EUR in stransko sankcijo odvzema predmetov (11 kosov lovskih nabojev in 17 kosov lovskih nabojev). Odločilo je še, da se lovski puški po pravnomočnosti sodbe vrneta storilcu. S sklepom ZSV 89/2011 z dne 22. 5. 2012 je sodišče odpravilo pisne napake v storilčevih osebnih podatkih, ki jih je vsebovala sodba z dne 7. 5. 2012. 2. Zoper to sodbo vlaga vrhovna državna tožilka zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve materialnih določb po 3. točki 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Navaja, da je sodišče storilcu tako zaradi prekrška po 7. točki kot tudi zaradi prekrška po 19. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1 izreklo stransko sankcijo odvzema 17 vojaških nabojev. Iz spisovnega gradiva med drugim izhaja, da je policija ob izvajanju hišne preiskave pri storilcu našla 17 vojaških nabojev. Zaradi posesti 17 vojaških nabojev je bil storilec tako spoznan za odgovornega dveh različnih prekrškov, sodišče pa mu je iste naboje odvzelo dvakrat. Opozarja tudi, da določba 25. člena ZOro-1, ki naj bi jo storilec kršil pri prekršku po 7. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1, govori o hrambi orožja in ne streliva, medtem ko sodišče storilcu očita, da je hranil v lesenem predalu omare v kuhinji strelivo. Zakon tudi jasno loči med pojmoma strelivo in orožje (4. člen ZOro-1). Po mnenju vrhovne državne tožilke je sodišče nepravilno uporabilo materialni predpis (25. člen ZOro-1) in ravnanje storilca napačno kvalificiralo kot prekršek. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču v novo odločanje.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu in njegovemu zagovorniku iz Odvetniške pisarne S. d. o. o., ki se o njej nista izjavila.

B.

4. Iz izpodbijane pravnomočne sodbe med drugim izhaja, da je storilec S. J. izvršil prekršek po 7. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1, ker je hranil orožje v nasprotju s pravili o hrambi orožja (25. člen ZOro-1). V postopku je bilo ugotovljeno, da je dne 7. 6. 2011 v lesenem predalu kuhinjske omare hranil 11 kosov lovskih nabojev in 17 kosov vojaških nabojev (točka I/a izreka izpodbijane sodbe). Storilec je bil spoznan tudi za odgovornega storitve prekrška po 19. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1 zaradi posesti 17 kosov vojaških nabojev, ki kot vojaško strelivo sodijo med prepovedano orožje po 3. členu ZOro-1 (točka I/b izreka izpodbijane sodbe).

5. Vrhovna državna tožilka v zahtevi navaja, da ravnanje storilca, opisano v točki I/a izreka izpodbijane sodbe, ne predstavlja prekrška po 7. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1, saj je v tej točki inkriminirana le nepravilna hramba orožja in ne streliva (nabojev), kot se očita storilcu.

6. ZOro-1 pojem orožja definira v 2. členu, definicijo streliva pa vsebuje 10. točka 4. člena zakona. Dolžnosti glede ravnanja z orožjem so predpisane v IV. poglavju, pri čemer zakon med drugim določa, da mora posameznik orožje, ki ga ima v posesti, hraniti tako, da ne pride v roke neupravičeni osebi (prvi odstavek 25. člena ZOro-1). Orožje se mora hraniti zaklenjeno, in sicer ločeno od streliva, razen če sta orožje in strelivo shranjena v ognjevarni omari, sefu ali v posebej zavarovanem prostoru (drugi odstavek 25. člena ZOro-1).

7. Zakon sicer res vsebuje ločeni definiciji orožja in streliva, vendar pa v tretjem odstavku 3. člena ZOro-1 hkrati določa, da se za orožje šteje tudi strelivo, sestavni deli streliva in bistveni sestavni deli orožja, če ni s tem zakonom drugače določeno. Ob takšnem pravnem izhodišču je pravilno sklepanje sodišča, da se dolžnosti v zvezi s hrambo orožja (prvi in drugi odstavek 25. člena ZOro-1) lahko nanašajo tudi na hrambo streliva. Takšnega sklepanja pa ne utemeljuje le jezikovni pomen citiranih zakonskih določb, temveč tudi njihova namenska razlaga. Že iz zakonodajnega gradiva(1) izhaja, da je osnovni namen določb, ki urejajo ravnanje z orožjem, v zaščiti javnega reda in miru ter varnosti ljudi. Teh ciljev pa ni mogoče doseči le z regulacijo ravnanja z orožjem, temveč tudi z zahtevo po skrbnem ravnanju s strelivom. Da se dolžnost skrbnega ravnanja ne razteza le na orožje, temveč tudi na strelivo, jasno izhaja tudi iz prvega odstavka 22. člena ZOro-1, ki kot splošno pravilo določa, da mora vsakdo z orožjem in strelivom ravnati s posebno skrbnostjo. Takšni razlagi je sledilo tudi Vrhovno sodišče, ki je v odločbi IV Ips 82/2011 z dne 21. 1. 2012 poudarilo, da je strelivo lahko nevarno tudi samo zase, četudi ni uporabljeno za streljanje v orožju ustreznega kalibra.

8. Ker se torej dolžnosti iz prvega in drugega odstavka 25. člena ZOro-1 nanašajo tudi na ravnanje s strelivom, se Vrhovno sodišče pridružuje presoji sodišča, da je storilec s tem, ko je (lovske) naboje hranil v lesenem predalu kuhinjske omare, uresničil zakonske znake prekrška po 7. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1. Hramba v predalu kuhinjske omare je namreč dostopno in za hrambo streliva neprimerno mesto, saj ne preprečuje dostopa neupravičeni osebi (prvi odstavek 25. člena ZOro-1). Očitek vrhovne državne tožilke, da ravnanje storilca, opisano v točki I/a izreka izpodbijane sodbe, ne predstavlja prekrška po 7. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1, tako ni utemeljen.

9. Utemeljen pa je očitek glede vojaških nabojev, za katere je bilo v postopku ugotovljeno, da spadajo med vojaško strelivo, ki je po 3. členu ZOro-1 v zvezi s 6. točko 4. člena ZOro-1 uvrščeno med prepovedano orožje (kategorija A). Prepovedano orožje je orožje, katerega promet, nabava in posest posamezniku niso dovoljeni, razen če s tem zakonom ni drugače določeno (1. točka 4. člena ZOro-1). Kot je razvidno iz izreka izpodbijane sodbe, je sodišče zaradi posedovanja 17 vojaških nabojev ugotovilo, da je storilec izpolnil zakonske znake prekrška po 19. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1, hkrati pa je iste naboje (poleg lovskih) vključilo v zgoraj obravnavani prekršek nepravilne hrambe nabojev (7. točka prvega odstavka 81. člena ZOro-1). Ker se določbe glede pravilne hrambe orožja in streliva (25. člen ZOro-1) lahko nanašajo le na orožje oziroma strelivo, katerega posest je po zakonu dovoljena, je bila uvrstitev vojaških nabojev tudi v opis prekrška v točki I/a izreka izpodbijane sodbe nepravilna. Neprimerna hramba vojaškega streliva, katerega posest je po zakonu prepovedana, je zajeta v inkriminaciji po 19. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1 in se lahko odrazi pri izreku sankcije za ta prekršek.

C.

10. Zaradi opisane materialnopravne kršitve je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je iz opisa prekrška v točki I/a in pri stranski sankciji odvzema predmetov za ta prekršek izpustilo besedilo „in 17 kosov vojaških nabojev“ (I. točka izreka te sodbe). V odločbo o sankciji Vrhovno sodišče ni poseglo, saj je bila za prekršek po 7. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1 z izpodbijano sodbo izrečena najnižja predpisana mera globe (tretji odstavek 52. člena ZP-1), sprememba pri stranski sankciji odvzema predmetov za ta prekršek pa na končni izrek enotne stranske sankcije odvzema predmetov ni vplivala. Izrek stranske sankcije odvzema predmetov pri prekršku po 7. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1 po zakonu sicer ni predviden (drugi odstavek 81. člena ZOro-1), vendar Vrhovno sodišče zaradi omejenega preizkusa v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti v odločitev v tem delu ni moglo poseči (prvi odstavek 424. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1). V preostalem delu (II. točka izreka te sodbe) je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).

Op. št. (1): Poročevalec Državnega zbora RS, 18/1999.