Jedro

Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je najprej ugotavljalo, ali v danem primeru gre za vloge iz 1. odstavka 105.a člena ZPP, saj jo je na to napotil 5. odstavek 168. člena ZPP, ki določa, da se lahko pravne osebe oprostijo plačila taks samo za vloge iz 1. odstavka 105.a člena ZPP in predlog zavrnilo. Šele, če bi sodišče ugotovilo, da bi šlo za vloge iz 1. odstavka 105.a člena zakona, bi se lahko spustilo v odločanje o vsebinski utemeljenosti predloga tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo.

Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter ugodi predlogu tožeče stranke za taksno oprostitev oziroma, da pritožbi ugodi, napadeni sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Tožeča stranka očita, da je sodišče odločalo o predlogu tožeče stranke za taksno oprostitev, ne da bi jo najprej pozvalo k predložitvi listin za taksno oprostitev, kot to določa zakon, saj sodišče lahko vsebinsko odloči le po tem, ko pridobi ustrezne taksne listine in ugotovi, ali bi s plačilom sodne takse bila ogrožena dejavnost tožeče stranke. Navaja, da je bilo že večkrat odločeno, da se pravne osebe lahko oprosti plačila sodne takse tudi za pritožbo, če so izpolnjeni pogoji, določeni v 5. odstavku 168. člena ZPP, ter prilaga sklep pritožbenega sodišča v tej zvezi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v tej zadevi zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo in se pri tem pravilno oprlo na 5. odstavek 168. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami – v nadaljevanju ZPP), saj lahko sodišče pravne osebe oprosti plačila sodne takse le za vloge iz 1. odstavka 105.a člena ZPP. Vlogam navedenim v 1. odstavku 105.a člena ZPP je bilo potrebno priložiti dokazilo o plačilu sodne takse, saj je v primeru, da dokazilo ni bilo predloženo niti v roku za dopolnitev, prišlo do procesne posledice. Med vlogami pritožba ni navedena, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Pritožnik se ne more uspešno sklicevati na drugačno sodno prakso, saj iz sklepa, ki ga je priložil pritožbi izhaja, da gre za gospodarski spor, kjer je bila predvidena tudi možnost napovedi pritožbe, v danem primeru pa gre za klasično civilno pravno zadevo, ko teče postopek o stvarni pravici na nepremičnini in se pravila postopka o gospodarskih sporih ne uporabljajo (2. točka 481. člena ZPP). Ne glede na to pa se tudi sicer tožeča stranka ne bi mogla uspešno sklicevati na 1. odstavek 105.a člena ZPP-ja, glede na to, da je bila z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-74/05 (Uradni list RS, št. 90/05) določba 1. odstavka 105.a člena, v kolikor se nanaša na postopek napovedi pritožbe, razveljavljena. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe tožeče stranke, da bi jo moralo sodišče najprej pozvati k predložitvi listin za taksno oprostitev ter nato vsebinsko odločiti, ali bi bila dejavnost tožeče stranke s plačilom sodne takse ogrožena ali ne. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je najprej ugotavljalo, ali v danem primeru gre za vloge iz 1. odstavka 105.a člena ZPP, saj jo je na to napotil 5. odstavek 168. člena ZPP, ki določa, da se lahko pravne osebe oprostijo plačila taks samo za vloge iz 1. odstavka 105.a člena ZPP in predlog zavrnilo. Šele, če bi sodišče ugotovilo, da bi šlo za vloge iz 1. odstavka 105.a člena zakona, bi se lahko spustilo v odločanje o vsebinski utemeljenosti predloga tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna in zakonita, pritožba pa ni utemeljena in jo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo.

Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP).