Jedro

1. Za stečaj samostojnega podjetnika veljajo iste določbe, kot za stečaj pravnih oseb. Razlika je le ta, da po zaključku stečaja proti samostojnemu podjetniku, nekdanji samostojni podjetnik, ki je to prenehal biti z zaključkom stečaja, kot fizična oseba še živi.

2. Načeloma je izvršba v primerih, ko je predmet izterjave osebna in neposlovna terjatev zoper dolžnika - samostojnega podjetnika lahko dovoljena, vendar le glede premoženja, ki ga je ta pridobil po začetku stečajnega postopka, kar v tem primeru ni podano. V stečajno maso dolžnika kot samostojnega podjetnika gre namreč vse njegovo premoženje, ki ga je imel ob začetku stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe (izvršbo na nepremičnino). Iz razlogov sklepa izhaja, da se je nad dolžnico 8.3.2007 začel stečajni postopek. Po 1. odst. 111. čl. Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji (ZPPSL) od dneva začetka stečajnega postopka proti dolžniku ni mogoče dovoliti prisilne izvršbe, niti ukrepov zavarovanja, zato je sodišče predlog za izvršbo zavrnilo.

Proti sklepu se pritožuje upnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da ugodi upnikovemu predlogu za novo sredstvo izvršbe (izvršbi na nepremičnine). Navaja, da je izpodbijani sklep v celoti nepravilen in nezakonit. V naslovni izvršilni zadevi je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo proti N.S. s sklepom z dne 9.6.2004, ki je pravnomočen. Upnik je vložil predlog za novo sredstvo izvršbe - izvršbo na nepremičnine, last dolžnice kot fizične osebe. Zato sodišče očitno ni presodilo listin v spisu in pravnomočnega sklepa o izvršbi, ko je odločilo, da je nad dolžnico začet stečajni postopek, saj zoper dolžnico kot fizično osebo in ne morebiti samostojno podjetnico po ZPPSL stečajni postopek ni mogoč, kar kaže na to, da je sodišče prve stopnje določila 4. in 111. čl. ZPPSL in s tem materialno pravo zmotno uporabilo ter listine v spisu neskrbno in nevestno presodilo, zaradi česar je izpodbijana odločba napačna in nezakonita in je ostalo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno.

Pritožba ni utemeljena.

Spisovni podatki pokažejo, da je upnik 8.3.2007 (sodišče je predlog prejelo 9.3.2007) predlagal novo sredstvo izvršbe - izvršbo na nepremičnine dolžnice. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je pri Okrožnem sodišču v Kopru dne 8.3.2007 začel nad dolžnico kot samostojno podjetnico stečajni postopek, ki je bil tudi zaznamovan v zemljiški knjigi, kar izhaja iz priloženih zemljiškoknjižnih izpiskov. ZPPSL v 1. odst. 4. čl. določa, da je dolžnik po tem zakonu tudi samostojni podjetnik. Za stečaj samostojnega podjetnika veljajo iste določbe, kot za stečaj pravnih oseb. Razlika je le ta, da po zaključku stečaja proti samostojnemu podjetniku, nekdanji samostojni podjetnik, ki je to prenehal biti z zaključkom stečaja, kot fizična oseba še živi. Tudi pri stečaju samostojnega podjetnika se oblikuje stečajna masa, v katero gre vse premoženje, ki ga je imel samostojni podjetnik ob začetku stečajnega postopka, razen kar je izvzeto iz izvršbe po določbah Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Samo iz stečajne mase se poplačajo upniki, ki so imeli terjatev do samostojnega podjetnika ob nastanku posledic stečajnega postopka, če so jih v stečaju tudi prijavili. Nad dolžnico kot samostojno podjetnico se je s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru z dne 8.3.2007 začel stečajni postopek. Na dan začetka stečajnega postopka se je oblikovala stečajna masa in sta torej tudi nepremičnini parcela št. 6313, vl. št. 517 k.o. S. in št. 6311, vl. št. 1145 k.o. S. do višine dolžničinega deleža sestavni del stečajne mase, zato je odločitev sodišča, ko predlagane izvršbe ni dovolilo, pravilna. Načeloma je izvršba v primerih, ko je predmet izterjave osebna in neposlovna terjatev zoper dolžnika - samostojnega podjetnika lahko dovoljena, vendar le glede premoženja, ki ga je ta pridobil po začetku stečajnega postopka, kar v tem primeru ni podano. V stečajno maso dolžnika kot samostojnega podjetnika gre namreč vse njegovo premoženje, ki ga je imel ob začetku stečajnega postopka (4. odst. 104. čl. ZPPSL). Po določbi 1. odst. 111. čl. ZPPSL pa od dneva začetka stečajnega postopka zoper dolžnika ni mogoče dovoliti prisilne izvršbe za poplačilo terjatev, glede katerih obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina. Splošno pravilo prepovedi opravljanje izvršb velja za vse terjatve, ki se poplačajo iz splošne razdelitvene mase in po oceni pritožbenega sodišča velja prepoved dovolitve in nadaljevanje izvršb tudi za dolžnico v tej zadevi. V predmetni zadevi je upnik vložil predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnine proti dolžnici 8.3.2007, na ta dan pa se je že začel nad dolžnico kot samostojno podjetnico stečajni postopek in tega upnik ne prereka. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje za izdajo izpodbijanega sklepa pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbene navedbe upnika se tako pokažejo v celoti neutemeljene. Ker tudi ni podan kateri od po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov (2. odst. 350. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).