Jedro

Začasna odredba mora biti predlagana v zvezi s predmetom upravnega spora.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, v Ljubljani, št. U 478/2002-7 z dne 10.4.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je upravno sodišče zavrglo tožničino zahtevo za izdajo začasne odredbe, vložene na podlagi 1. odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/97, ZUS). Tožena stranka je z odločbo z dne 30.1.2002 zavrnila pritožbo tožnice zoper sklep Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor - Republiške stanovanjske inšpekcije z dne 11.12.2001, s katerim je bil zavržen tožničin predlog za obnovo postopka v zvezi z odločbo Republiške stanovanjske inšpekcije z dne 26.11.1998. Z navedeno odločbo je Republiška stanovanjska inšpekcija etažnim lastnikom večstanovanjske hiše ... naložila popravilo pohodne ravne strehe - terase, tako da ne bo več zamakalo v stanovanje M. in P.Š.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je tožnica v obravnavanem primeru po določbi 2. odstavka 30. člena ZUS zahtevala odložitev sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 16.10.2000 ter nato zaradi molka prvostopenjskega organa zahtevala isto od sodišča. Vendar pa gre v tem primeru za sklep prvostopenjskega organa, zoper katerega je v roku 15 dni dovoljena pritožba, o kateri odloča županja Mestne občine L. Ta sklep ni predmet obravnavanega upravnega spora, saj tožnica s tožbo izpodbija dokončni upravni akt, ki je bil izdan v zvezi s pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka republiškega stanovanjskega inšpektorja. Zato niso izpolnjene procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe in je sodišče tožničin predlog zavrglo ob smiselni uporabi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS (prezgodaj vložen predlog).

Tožnica vlaga pritožbo zaradi pritožbenih razlogov po 72. členu ZUS in predlaga, da vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep upravnega sodišča razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje.

Navaja, da je presoja pravilnosti in zakonitosti odločbe tožene stranke z dne 26.11.1998, glede katere je tožnica zahtevala obnovo postopka, in ki je predmet zadevnega upravnega spora, v neposredni zvezi s sklepom tožene stranke o dovolitvi izvršbe, ker se oba nanašata na isto pravno in dejansko stanje, oziroma tvorita celoto. Če bo sklep tožene stranke izvršen pred pravnomočnostjo upravnega spora, oziroma pred ugotovitvijo nepravilnosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe, bo tožnica dejansko izgubila vso pravno varstvo, ki ji ga zakon zagotavlja. Glede na vse okoliščine primera je potrebna ureditev spornega pravnega razmerja na takšen način, da bo vsaka stranka imela možnost učinkovito uveljavljati svoje pravice. Prav tako je odločba tožene stranke z dne 26.11.1998 nična, ker je njen izrek nejasen in nedoločen, na kar pa mora naslovno sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti. Predlaga vsebinsko presojo predloga za izdajo začasne odredbe. Sodišče bi moralo pred izdajo izpodbijanega sklepa izvesti ustrezen ugotovitveni postopek. Ker ni bila razpisana ustna obravnava, kljub izrecnemu predlogu, so bila kršena pravila postopka, ki so povzročila, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Prav tako je izpodbijani sklep nepravilen zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ker sodišče ni izvedlo ustreznega ugotovitvenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 69. člena ZUS je izvršitev izpodbijanega akta mogoče odložiti, kadar so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 2. odstavku 30. člena ZUS, to je da bi z izvršitvijo akta tožeči stranki nastala težko popravljiva škoda, odložitev pa ne nasprotuje javni koristi in tudi ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda. Tožnik lahko torej predlaga izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS le v zvezi z odločbo, zoper katero je sprožen upravni spor.

Ne glede na medsebojno povezavo posameznih v upravnem postopku izdanih odločb in sklepov je za odločitev v konkretni zadevi bistveno, da je bila tožba v upravnem sporu vložena zoper odločbo tožene stranke z dne 30.1.2002, s katero je bilo odločeno o obnovi postopka in s katero je bila zavrnjena pritožba zoper sklep o zavrženju tožničinega predloga za obnovo postopka v zadevi ukrepanja stanovanjske inšpekcije. Ker pa je v tem primeru tožnica izrecno predlagala izdajo začasne odredbe v zvezi s sklepom o dovolitvi izvršbe Oddelka za stanovanjsko gospodarstvo Mestne uprave, Mestne občine L. z dne 16.10.2000, ki ni predmet upravnega spora, niso bile izpolnjene procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe po določbi 1. odstavka 69. člena ZUS. Zato so pritožbeni ugovori neutemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. V tem pritožbenem postopku ni mogoče presojati ugovorov, ki se nanašajo na predmet spora pri odločanju o glavni stvari, saj se v tem postopku presojajo le ugovori v zvezi z začasno odredbo. Zaradi formalne odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe pa pogojev za izdajo začasne odredbe tudi ni bilo mogoče presojati po vsebini, kot to v pritožbi predlaga tožnica.

Pritožbeno sodišče je glede na navedeno na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.