Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Pdp 521/2020

ECLI:SI:VDSS:2020:PDP.521.2020 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

vrnitev stroškov izobraževanja specializacija zdravstvene težave
Višje delovno in socialno sodišče
24. november 2020
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ob pomanjkanju zmožnosti za opravljanje specializacije, ki je posledica toženčevih zdravstvenih težav, je utemeljena presoja, da specializacije ni prekinil iz neupravičenih razlogov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, toženi stranki pa je dolžna plačati stroške v višini 1.361,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, da je dolžan toženec plačati tožnici znesek v višini 47.178,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 7. 2014 do plačila in da ji je dolžan plačati pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (točka I izreka). Tožnici je naložilo, da tožencu plača pravdne stroške v višini 2.372,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (točka II izreka) in da na račun sodišča plača stroške sodnega izvedenca v višini 1.545,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (točka III izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Tožencu sta tako specializacija kot delovno razmerje pri tožnici prenehala po njegovi volji. To potrjuje odločitev v zadevi VDSS Pdp 323/2017 oziroma VS RS VIII Ips 256/2017, da je delovno razmerje zakonito prenehalo s potekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Sodišče je v navedeni zadevi ugotovilo, da je toženec prenehal s specializacijo in da se je 5. 5. 2014 zaposlil pri drugem delodajalcu. Sodišče prve stopnje se do teh navedb tožnice ni opredelilo. Sprejelo je drugačne dejanske zaključke, kot so v zadevi VDSS Pdp 323/2017 in VS RS VIII Ips 256/2017. Poseglo je v njene ustavne pravice (14., 22. in 23. člen Ustave RS). Izpodbijana sodba je sodba presenečenja. Presoja, da toženec specializacije ni opravil iz opravičenih razlogov in da ni podal prave volje, ko je podal izjavo o prekinitvi specializacije in predlog povračila stroškov specializacije, je zmotna. Da je izjavo in predlog podal, v postopku ni bilo sporno kot ni bilo sporno dejstvo, da se je 5. 5. 2014 zaposlil pri drugem delodajalcu. Dejstvu, da se je toženec zaposlil pri drugem delodajalcu, je pripisalo premajhno težo. Neutemeljeno je zavrnilo predlog tožnice za zaslišanje priče A.A., ki bi med drugim potrdil, da je bil toženec od 5. 5. 2014 do 30. 11. 2014 zmožen za delo. Kršilo je načelo kontradiktornosti. Kršilo je 7., 8. in 213. člen ZPP. Podana je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vprašanje volje toženca pri podaji izjave o povračilu stroškov specializacije je vprašanje, na katero bi moralo odgovoriti sodišče prve stopnje, ne sodna izvedenka. Sodna izvedenka sploh ni izpovedala o tem, do kakšne mere je bila toženčeva volja okrnjena. Druga dejstva, predvsem dejstvo, da se je toženec zaposlil pri drugem delodajalcu in tam opravljal delo, kažejo, da njegova volja ni bila okrnjena. Pričakovanja toženca, da bo zaposlitev pri drugem delodajalcu omilila njegovo stisko, niso bistvena. Ne spremenijo zaključka, da je toženec prenehal s specializacijo po svoji volji. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo predlog za izvedbo dokaza z drugim sodnim izvedencem. Postavljena sodna izvedenka je izvedensko mnenje podala na podlagi treh izvidov iz aprila 2014, izvida psihološkega pregleda z dne 17. 4. 2014 in izvidov iz kasnejšega obdobja. Na podlagi teh listin je zmotno ugotovila, da je imel toženec hude duševne težave že pred aprilom 2014 in da so te težave vplivale na njegovo zmožnost razumevanja. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo izpovedi prič, kot je priča B.B., ki je bila v stiku s tožencem. Ni upoštevalo toženčeve izpovedi, da je podal izjavo za povrnitev stroškov specializacije, saj je bil takrat mnenja, da bo stroške lahko povrnil, kasneje pa je ugotovil, da gre za visok znesek. Toženec do 24. 4. 2014 ni bil v bolniškem staležu. Izjava je izraz prave volje. Razumel je pomen in posledice izjave. Tožnica je utemeljeno predlagala, da sodišče pridobi toženčevo medicinsko dokumentacijo od leta 2010 dalje. Ugotovitev sodne izvedenke, da ni imel zmožnosti razumevanja podpisovanja listin, je neskladna z dejstvom, da je podpisal pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem in pri njem opravljal delo. Delo je opravljal kot zdravnik. Sodna izvedenka niti ni odgovorila na vprašanje, do kakšne mere je bila toženčeva volja okrnjena. Sodišče prve stopnje je kršilo določbi drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP, ker ni izvedlo prelaganega dokaza z drugim sodnim izvedencem. Ni upoštevalo izpovedi prič B.B. in C.C., ki sta izpovedala, da nista zaznala nobenih psihičnih težav pri tožencu. Dokazna ocena ni ustrezna. Podani sta absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma jo spremeni, tako da zahtevku ugodi in tožencu naloži plačilo pravdnih stroškov tožnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila. Priglaša nagrado za postopek s pritožbo.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo prereka navedbe tožnice. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša nagrado za postopek s pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo niti tistih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tistih kršitev, ki jih tožnica uveljavlja v pritožbi. Na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev.

6. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do navedb, ki se nanašajo na zadevo Pdp 323/2017 oziroma VIII Ips 256/2017 (točka 23 obrazložitve) in mu tožnica s tem v zvezi neutemeljeno očita, da je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in da je poseglo v njeni pravici iz 22. in 23. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91 in nadalj.). V zadevi Pdp 323/2017 in VIII Ips 256/2017 je šlo za spor med istima pravdnima strankama, v katerem je toženec kot tožnik uveljavljal zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in prenehanja delovnega razmerja, ki je bil zavrnjen. Ugotovljeno je bilo, da je tožnik, v tem sporu toženec, dejansko prenehal opravljati specializacijo, zaradi česar mu je pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, zakonito prenehala. Odločitev v tem sporu kot tudi dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje niso v nasprotju z odločitvijo v zadevi Pdp 323/2017 in VIII Ips 256/2017. 7. Toženec je prenehal opravljati specializacijo pri tožnici, pri čemer je v tem sporu bistveno, kot je pravilno opredelilo sodišče prve stopnje (točka 8 obrazložitve), iz kakšnih razlogov. Tožnica od njega zahtevka vračilo stroškov specializacije, kar je predmet pogodbe o specializaciji, konkretno 6. člena, ki določa, da mora toženec v primeru, če iz neupravičenih razlogov ne opravi specializacije, tožnici povrniti valoriziran znesek vseh stroškov, nastalih s specializacijo.

8. Sodišče prve stopnje je razloge, iz katerih je toženec prenehal opravljati specializacijo, ugotavljalo na podlagi ocene izvedenih dokazov. Tožnica neutemeljeno oporeka dokazni oceni sodišča prve stopnje. Katera dejstva je štelo za dokazana, je na podlagi 8. člena ZPP pravilno odločilo po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka. Utemeljeno je zavrnilo tožničin predlog za zaslišanje priče A.A.. Razloge za svojo odločitev je navedlo v izpodbijani sodbi (točka 4 obrazložitve), kot mu nalaga drugi odstavek 287. člena ZPP. Tožnica mu v pritožbi neutemeljeno očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP kot tudi kršitve 7., 8., 213. in 214. člena ZPP. Pritožbeno sodišče pritrjuje, da dejstva glede zaposlitev toženca pri drugem delodajalcu (kdaj je potekal razpis za prosto delovno mesto in kako so potekala dogovarjanja glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi) niso bistvena, dejstvo, da se je toženec pri drugem delodajalcu zaposlil dne 5. 5. 2014, pa med pravdnima strankama ni bilo sporno.

9. Tožnica sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da ni v zadostni meri in pravilno upoštevalo izpovedi priče B.B.. Njeno izpoved je povzelo (točka 12 obrazložitve), navedlo je, da je priča, ki je bila toženčeva mentorica, izpovedala, da je bil toženec že od samega začetka specializacije popolnoma neodgovoren, neresen specializant, ki se ni držal dogovorov in ni pisal poročil, odsotnosti je lažno opravičeval, sama ni zaznala zdravstvenih težav ali odklonov. Tožnica mu v pritožbi neutemeljeno očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ni nobenega nasprotja med tem, kar se o vsebini prepisa zvočnega posnetka izpovedi priče navaja v razlogih sodbe, in med vsebino samega prepisa. Z očitanjem protispisnosti tožnica sodišču prve stopnje očita dokazno oceno izpovedi priče, ki je utemeljena (točki 12 in 13 obrazložitve) in ji pritožbeno sodišče pritrjuje. Sodišče prve stopnje izpovedi priče ni predrugačilo. Utemeljeno njeni izpovedi ni v celoti verjelo - ni ji verjelo v delu, v katerem je izpovedala, da pri tožencu ni zaznala zdravstvenih težav. B.B. je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje zaslišana kot priča in ne kot sodna izvedenka, kar je ne nazadnje tudi sama izpostavila, in ni odgovarjala na strokovna vprašanja, ampak iz lastne zaznave.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno dokazno ocenilo tudi izpoved priče C.C., tedanjega zakonitega zastopnika tožnice, ki s tožencem, kot je sam izpovedal, ni imel veliko stikov. Za odgovor na vprašanje, kakšne zdravstvene težave je v času, ko je prenehal opravljati specializacijo, torej predvsem v aprilu 2014, pa tudi v maju 2014, imel toženec in kako so te težave vplivale na njegova ravnanja in odločitve, je sodišče prve stopnje izvedlo predlagani dokaz s sodnim izvedencem. Sodišče prve stopnje je upoštevaje 254. člen ZPP utemeljeno zavrnilo predlog tožnice za izvedbo dokaza z drugim sodnim izvedencem in svojo odločitev ustrezno utemeljilo (točka 4 obrazložitve). Postavljena sodna izvedenka dr. D.D. je podala pisno izvedensko mnenje, njegovo dopolnitev, v kateri je odgovorila na pripombe tožnice, ki jih v veliki meri ponavlja v pritožbi, ter nato ustno mnenje na naroku za glavno obravnavo. Njeno mnenje ni nejasno, nepopolno ali v nasprotju samo s seboj oziroma z drugimi ugotovljenimi dejstvi. Del ustnega izvedenskega mnenja, da ne more natančno izpovedati, do kakšne mere je bila toženčeva volja okrnjena, tožnica v pritožbi jemlje iz konteksta. Sodišče prve stopnje je izvedensko mnenje utemeljeno upoštevalo in tako ugotovilo, da je imel toženec že pred aprilom 2014 hude duševne težave v smislu ponavljajoče se depresivne motnje. Sodna izvedenka je o duševnih težavah pred aprilom 2014, ki niti niso bistvene (ni bilo nobene potrebe po pridobitvi toženčeve medicinske dokumentacije od leta 2010 dalje), sklepala iz toženčevega ambulantnega psihoterapevtskega neuspešnega zdravljenja in intenzivnega iskanja psihiatrične pomoči. Izčrpno je pojasnila, kako je toženec zaradi svoje inteligence in medicinskega znanja uspešno prikrival svoje težave. Te težave so pomenile, da je bila njegova volja okrnjena oziroma da je bila podrejena temu, da bi toženec zadostil svoji stiski. Njegova dejanja so bila zavestna (in je toženec o njih lahko izpovedal, ko je bil zaslišan), vendar obremenjena, ker svojih čustev ni mogel obvladovati. Kognitivno mišljenje je bilo okrnjeno, toženec je bil sugestibilen, naredil je tisto, kar so mu rekli. Ni se mogel upreti, kar kaže, da je bil nesvoboden pri izražanju volje.

11. Kot je pravilno iz izvedenskega mnenja ugotovilo sodišče prve stopnje, toženec zaradi zdravstvenih težav ni mogel izraziti svoje prave volje, ko je podal izjavo o prekinitvi specializacije in predlog povračila stroškov specializacije. Pritožbene navedbe, s katerimi izraža nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje, predvsem v delu, v katerem se nanaša na upoštevanje vsebine izvedenskega mnenja, tožnica ponavlja iz dosedanjega postopka. Neutemeljeno se zavzema, da bi sodišče prve stopnje na podlagi dejstev, da je toženec podal izjavo o prekinitvi specializacije in predlog povračila stroškov specializacije (ki ne odražata prave volje) ter da se je 5. 5. 2014 zaposlil pri drugem delodajalcu in tam opravljal delo, sklepalo, da mu je specializacija pri tožnici prenehala po njegovi volji, torej neupravičeno. Sodišče prve stopnje je utemeljeno upoštevalo pojasnilo sodne izvedenke, da je tožnik z zaposlitvijo pri drugem delodajalcu (neuspešno) iskal rešitev za svoje (zdravstvene) težave. V obrazložitvi je izpostavilo izvid z dne 17. 4. 2014 (točka 17 obrazložitve), iz katerega izhaja ugotovljena sprememba kognitivnih sposobnosti pri tožencu in ugotovitev, da toženec ne dosega rezultatov, ki jih zahteva E. zbornica za pozitivno mnenje o zmožnosti za opravljanje specializacije. Ob pomanjkanju zmožnosti za opravljanje specializacije, ki je posledica toženčevih zdravstvenih težav, je toliko bolj utemeljena presoja, da specializacije ni prekinil iz neupravičenih razlogov.

12. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške, tožencu pa je po načelu uspeha v pravdi po prvem odstavku 154. člena ZPP dolžna plačati za pravdo potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP). Pritožbeno sodišče mu je v okviru priglašenih stroškov po Zakonu o odvetniški tarifi (ZOdvT; Ur. l. RS, št. 67/2008 in nadalj.) priznalo nagrado za postopek s pritožbo v višini 1.096,00 EUR in pavšal za stroške poštnih in telekomunikacijskih v višini 20,00 EUR, skupaj z davkom na dodano vrednost 1.361,52 EUR.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia