Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravnosodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavnem primeru, ko tožnik ni navedel, da je lastnik vrednostnih papirjev.
Tožba se zavrne.
1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, št. Bpp 1312/2014, zavrnila tožnikovo prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), kot neutemeljeno (1. točka izreka) in v 2. točki izreka odločila, da prosilec v roku 6 mesecev od izdaje odločbe ne more vložiti nove prošnje za BPP. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je prosilec v obrazcu prošnje za dodelitev BPP pod podatki o premoženjskem stanju izrecno navedel, da je lastnik osebnega vozila, da ni lastnik stanovanja ali hiše v kateri živi, drugega stanovanja ali hiše, poslovnih prostorov, kmetijskega ali gozdnega zemljišča, stavbnega zemljišča, kot tudi ne vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb. Tožena stranka je po uradni dolžnosti vpogledala v podatke Centralne klirinško depotne družbe d.d. in ugotovila, da je prosilec lastnik 11 vrednostnih papirjev A. in 129 vrednostnih papirjev B., redne.
2. Skladno s prvim odstavkom 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Ker prosilec v obrazcu prošnje za dodelitev BPP ni navedel resničnih podatkov, je tožena stranka morala skladno z 20. členom ZBPP njegovo prošnjo zavrniti in skladno s petim odstavkom istega člena odločiti, da prosilec nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP.
3. Tožnik v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in pojasnjuje, da ni vedel, da je lastnik spornih vrednostnih papirjev, niti vsa ta leta ni dobival nobenih obvestil. Ko je pred leti povprašal za vrednost delnic B., so mu pojasnili, da je vrednost zanemarljiva, zaradi krize pa je bil prepričan, da je njihova vrednost izničena. Za vrednost teh delnic je sedaj izvedel v borzni hiši, kjer so mu pojasnili, da so delnice vredne 25,80 EUR (vsaka le 0,20 EUR), delnic A. pa ne odkupuje ne borzna hiša, ne A., zato ti vrednosti papirji ne predstavljajo nobene dobrine, s katero bi lahko poravnal stroške, ki mu bodo nastali v postopku, v katerem je zaprosil za BPP.
4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.
5. Tožba ni utemeljena.
6. V obravnavanem primeru je tožena stranka zakonito zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, ker tožnik ni navedel vseh podatkov glede premoženja, s katerim razpolaga. V skladu z 20. členom ZBPP se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (prvi odstavek). Če je prosilec (v navedeni) izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč izda o tem odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek). Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavnem primeru, ko tožnik ni navedel, da je lastnik 11 vrednostnih papirjev A. in 129 vrednostnih papirjev B., redne, kar je ugotovil šele upravni organ po uradnem vpogledu v podatke Centralne klirinško depotne družbe.
7. Glede na to, da zakon ne določa več, da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov oziroma njihovega zamolčanja izkazan namen (kot je bilo to določeno do spremembe 20. člena ZBPP), je zato neutemeljen tožbeni ugovor, da podatkov o lastništvu vrednostnih papirjev tožnik ni navedel, ker je menil, da je njihova vrednost izničena.
8. Ker je glede na navedeno sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), kot neutemeljeno zavrnilo.