Jedro

Ponovno priznanje nagrade za študij spisa (sedaj že tretjič), pri čemer je bila izvedenki istočasno priznana tudi nagrada za priprave na ustno podajanje izvida in mnenja, kot pravilno opozarja pritožba, ni utemeljeno. Večkratno ukvarjanje izvedenca z določeno zadevo v okviru pisne izdelave izvedenskega mnenja, njegove pisne dopolnitve in ustnega podajanja na naroku za glavno obravnavo samo po sebi ne daje podlage za večkratno odmero nagrade za študij spisa. Izvedenka pa v svojem zahtevku za plačilo posebej tudi ni obrazložila, zakaj naj bi bila do tega sedaj ponovno upravičena.

Namen ustnega zaslišanja ni, da bi izvedenec neposredno na zaslišanju opravljal konkretne analize in sestavljal preračune. Slednje je običajno prepuščeno pisnemu izvidu oziroma mnenju.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v I. In II. točki izreka spremeni tako, da se sedaj glasi:

"I. Sodni izvedenki mag. A. A. s. p., Ljubljana, ki je zavezanka za plačilo DDV, za opravljeno izvedensko delo prizna plačilo v višini 328,00 EUR in se ji obračuna 22% DDV od tega zneska, to je 72,16 EUR.

II. Skupni znesek 400,16 EUR se nakaže na izvedenkin transakcijski račun št. SI56 0000, odprt pri Banki d.d., po prejemu ustreznega računa."

II.V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v nespremenjenem delu potrdi.

III.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu citiranim sklepom sodni izvedenki mag. A. A. s. p., Ljubljana, ki je zavezanka za plačilo DDV, za opravljeno izvedensko delo priznalo plačilo v višini 379,00 EUR in ji obračunalo 22% DDV od tega zneska, to je 83,38 EUR (I. točka izreka) ter odločilo, da naj se skupni znesek 462,38 EUR nakaže na izvedenkin transakcijski račun št. SI56 0000, odprt pri Banki d.d., po prejemu ustreznega računa (II. točka izreka), izvedenka pa naj v roku 8 dni od prejema tega sklepa izstavi račun v znesku, ki bo skladen z zneskom priznane nagrade po tem sklepu, zato da ji bo sodišče lahko priznalo; račun mora biti v elektronski obliki, preko enotne vstopne točke za izmenjavo e-računov Uprave Republike Slovenije za javna plačila (III. točka izreka).

2.Zoper sklep v celoti se je pritožila tožeča stranka, iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da nagrado izvedenki odmeri drugače oziroma podredno izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Na vlogi je priglasila stroške.

3.Tožena stranka in izvedenka na pritožbo nista odgovorili.

4.Pritožba je delno utemeljena.

Izvedenec ima za svoje delo pravico do plačila stroškov in nagrade (prvi odstavek 249. člena ZPP). Podrobneje je plačilo izvedencem urejeno s Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Pravilnik). Za študij spisa pripada sodnemu izvedencu pri obsegu do vključno 50 strani 51 EUR (prva alineja prvega odstavka 37. člena Pravilnika). Pri tem pritožba pravilno opozarja, da je študij spisa prva faza dela sodnega izvedenca in da je bila izvedenki v konkretnem sodnem postopku nagrada za študij spisa priznana že dvakrat, in sicer s sklepom z dne 3. 6. 2024, ko ji je bila odmerjena nagrada za izdelavo pisnega mnenja (r. št. 34) in s sklepom z dne 23. 10. 2025, ko ji je bila odmerjena nagrada za izdelavo dopolnilnega mnenja (r. št. 61). Ponovno priznanje nagrade za študij spisa (sedaj že tretjič), pri čemer je bila izvedenki istočasno priznana tudi nagrada za priprave na ustno podajanje izvida in mnenja (prvi odstavek 41. člena Pravilnika), zato kot pravilno opozarja pritožba, ni utemeljeno. Večkratno ukvarjanje izvedenca z določeno zadevo v okviru pisne izdelave izvedenskega mnenja, njegove pisne dopolnitve in ustnega podajanja na naroku za glavno obravnavo samo po sebi ne daje podlage za večkratno odmero nagrade za študij spisa.

Izvedenka pa v svojem zahtevku za plačilo posebej tudi ni obrazložila, zakaj naj bi bila do tega sedaj ponovno upravičena. Pri tem pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da od podaje dopolnilnega mnenja, za katerega je sodišče prve stopnje izvedenki (kot že pojasnjeno zgoraj) že priznalo nagrado za študij spisa, ni minilo toliko časa, da bi morala izvedenka za to opravilo ponovno prejeti nagrado za študij spisa. S tem tudi s časovnega vidika prejem te nagrade v obravnavanem postopku ni utemeljen, zato izvedenki nagrada za študij spisa v višini 51,00 EUR, kot ji jo je priznalo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ne pripada, zato je pritožba v tem delu utemeljena.

Pritožba pa v nadaljevanju neutemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je izvedenki na podlagi prvega odstavka 41. člena Pravilnika priznalo 230,00 EUR za pripravo na ustno podajanje mnenja. Sodišče prve stopnje je posebej obrazložilo (druga alineja 2. točke obrazložitve), da je upoštevalo, da je bila zahtevnost dela izvedenke v tej zadevi predhodno že ocenjena na zelo zahtevno in da posebnih okoliščin za manjšo zahtevnost tega dela ni našlo. Pritožbeno sodišče taki oceni sodišča prve stopnje pritrjuje in je pritožba ne more izpodbiti z navedbami, da podajanje ustnega mnenja ni bilo več tako kompleksno in težavno kot prej izdelava prvotnega pisnega mnenja, da so bila pojasnila izvedenke na zaslišanju splošne narave ter da je šlo le za povzemanje pisnih ugotovitev in podajanje pojasnil v zvezi z njimi. Navedeno namreč ne drži. Iz izpovedb izvedenke na glavni obravnavi dne 14. 4. 2026 oziroma iz njenega več kot pol urnega zaslišanja izhaja prav nasprotno. Iz prepisa zvočnega posnetka njenega zaslišanja (r. št. 80) tako izhaja, da je izvedenka odgovarjala na številna vprašanja sodišča in pooblaščencev pravdnih strank glede metode izračuna izgubljenega dobička, kako se upoštevajo pretekli donosi, kako je upoštevala davek na dodano vrednost, njegov pomen na izračun izgubljenega dobička, kakšne so specifike izračuna dobička v gostinski dejavnosti itd.

Pritožba prav tako neutemeljeno trdi, da izvedenki ne gre nagrada za zelo zahtevno delo, ker pri tem ni uporabljala nobenih specifičnih znanj, ni opravljala analiz, ni preračunavala in podobno, temveč je le pojasnila svoja stališča iz pisnega mnenja. Namen ustnega zaslišanja ni, da bi izvedenec neposredno na zaslišanju opravljal konkretne analize in sestavljal preračune. Slednje je običajno prepuščeno pisnemu izvidu oziroma mnenju, ustno podajanje izvida in mnenja pa je namenjeno razščiščevanju in neposredni pojasnitvi predhodnega pisnega mnenje (če je to že bilo izdelano). Poleg tega določbe Pravilnika ne dajejo podlage za "zniževanje" zahtevnosti izdelanega mnenja, če je izvedenec poleg izdelave pisnega mnenja podal tudi ustno mnenje na naroku, za kar se je (logično) pripravil na podlagi istega gradiva, ki je potrebno za izdelavo pisnega mnenja.

Pri tem tudi ne drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje izvedenki priznalo nagrado za izjemno zahtevno delo - to ne izhaja niti iz obrazložitve, niti iz priznanega zneska nagrade za navedeno delo, zato se pritožbeno sodišče do teh navedb ne bo posebej opredeljevalo.

S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP). Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo (za nagrado za študij spisa; 51,00 EUR z 22% DDV), kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ker z izpodbijanim sklepom postopek ni bil končan, se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

-------------------------------

1Prim. sklep VSL I Cpg 348/2023 z dne 10. 12. 2024.

2Prim. sklep VSL IV Cp 1258/2025 z dne 14. 7. 2025.