Jedro

Sodišče sodi, da tožnica ne izkazuje več pravnega interesa. Organ za BPP je namreč dne 25. 9. 2020 izdal odločbo, s katero je bila tožnici priznana izredna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na prvi stopnji v zvezi z vložitvijo zahteve za odpravo nepravilnosti dela izvršitelja A.A. pri deložaciji njenega doma od 14. 8. 2020 dalje. Z izpodbijano odločbo je bila tožnici dodeljena BPP sprva res omejena na eno uro pravnega svetovanja, vendar že iz njenega izreka izhaja, da bo o morebitnem nadaljnjem pravnem svetovanju in zastopanju odločeno, ko bodo razjasnjeni verjetni izgledi za uspeh. Rezultat izvedbe z izpodbijano odločbo priznane BPP pa je že citirana odločba z dne 25. 9. 2020. Iz tega je razvidno, da tožnica z vložitvijo te tožbe v upravnem sporu ne varuje (več) nobene svoje pravne koristi, saj ji BPP ni več omejena na eno uro, kar je bil tudi razlog za vložitev tožbe, temveč ji je bila s kasnejšo odločbo izredna BPP odobrena. Zato si s predmetno tožbo svojega pravnega položaja ne more izboljšati.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijano odločbo tožnici odobril izredno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja za eno uro v zvezi s preučitvijo možnosti vložitve zahteve za odpravo nepravilnosti dela izvršitelja A.A. pri deložaciji tožničinega doma (I. točka izreka); o morebitnem nadaljnjem pravnem svetovanju in zastopanju bo odločeno, ko bodo razjasnjeni verjetni izgledi za uspeh, zato mora postavljena odvetnica po opravljenem pravnem svetovanju sodišču posredovati zapisnik o ugotovitvah z utemeljenimi razlogi za odobritev nadaljnje oblike BPP (II. točka izreka). Organ za BPP je odločil še, da se za nudenje BPP določi odvetnica B.B. (III. točka izreka) ter da stroški postopka niso nastali (IV. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožničina prošnja za dodelitev BPP utemeljena (izpolnjevala je materialni kriterij, vsebinski kriterij pa pri dodelitvi BPP v obliki pravnega svetovanja ni predmet presoje), vendar ji jo je organ omejil na eno uro pravnega svetovanja, ker je ocenil, da bo ta obseg BPP za dosego pričakovanega rezultata tožnici zadostoval. V kolikor bo po pravnem svetovanju postavljena odvetnica ugotovila, da obstajajo verjetni izgledi za uspeh, bo predlagala morebitno nadaljnjo BPP za sodni postopek v določeni obliki in obsegu.

2. Tožnica je vložila zoper izpodbijano odločitev tožbo, v kateri opisuje nepravilnosti dela izvršitelja A.A. ob deložaciji njenega doma, nezakonito ravnanje upnice C.C., sodnic Okrajnega sodišča v Radovljici ter Službe za BPP. Slednji očita predvsem po njenem mnenju nezadostno ukrepanje glede na njeno situacijo. Predlagala je razveljavitev izpodbijane odločbe.

3. Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da je organ za BPP tožnici glede na njeno prošnjo na podlagi 28. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) izdal t.i. fazno odločbo, ko ji je odobril eno uro pravnega svetovanja. S tem namenom je izvajalki BPP naložil, naj poda pisno mnenje glede izpolnjevanja pogojev za vložitev zahteve za odpravo nepravilnosti dela izvršitelja A.A. pri deložaciji tožničinega doma. To je izvajalka BPP, postavljena odvetnica B.B., tudi storila, ko je dne 24. 9. 2020 organu za BPP poslala utemeljitev razlogov za vložitev zahteve za odpravo nepravilnosti. Na tej podlagi je organ za BPP izdal odločbo, št. Bpp 526/2020 z dne 25. 9. 2020, in tožnici odobril izredno BPP od 14. 8. 2020 dalje v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na prvi stopnji v zvezi z vložitvijo zahteve za odpravo nepravilnosti dela izvršitelja A.A. pri deložaciji tožničinega doma. Toženka je zato predlagala zavrnitev tožbe.

4. Glede na v prejšnji točki obrazložitve povzete navedbe iz odgovora na tožbo je sodišče tožnico z dopisom, I U 1388/2020-6 z dne 1. 10. 2020, pozvalo, naj se izrecno izjavi glede obstoja pravnega interesa za vloženo tožbo. Tožnica je v svoji izjavi navedla, da njen pravni interes za vložitev tožbe še vedno obstaja, saj je šele 30. 9. 2020 prejela navedeno odločbo toženke z dne 25. 9. 2020 in je njena odvetnica 2. 10. 2020 na pristojno sodišče vložila zahtevo za odpravo nepravilnosti dela izvršitelja A.A., ta pa je medtem za 6. 10. 2020 že razpisal „Dražbeni razglas“, tako da je upnica C.C. odtujila njene osebne predmete in stvari v lasti lekarne ... V posmeh njeni situaciji pa je organ za BPP v odločbi z dne 25. 9. 2020 navedel „od 14. 8. 2020“ dalje, kljub temu, da takrat tožnica ni mogla ničesar koristiti ali prejeti. Zato pri tožbi vztraja.

5. Tožba ni dovoljena.

6. V tem primeru je sporna odločitev organa za BPP, s katero je ta tožnici odobril izredno BPP v obliki pravnega svetovanja za eno (1) uro.

7. Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1); na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. V 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Tožnik, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora torej ves čas postopka izkazovati pravni interes ali pravovarstveno potrebo za vloženo tožbo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev tožbi pomenila zanj konkretno in neposredno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi s tožbo izboljšal svoj pravni položaj.

8. Sodišče sodi, da tožnica ne izkazuje več pravnega interesa. Organ za BPP je namreč dne 25. 9. 2020 izdal odločbo, s katero je bila tožnici priznana izredna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na prvi stopnji v zvezi z vložitvijo zahteve za odpravo nepravilnosti dela izvršitelja A.A. pri deložaciji njenega doma od 14. 8. 2020 dalje. Z izpodbijano odločbo je bila tožnici dodeljena BPP sprva res omejena na eno uro pravnega svetovanja, vendar že iz njenega izreka izhaja, da bo o morebitnem nadaljnjem pravnem svetovanju in zastopanju odločeno, ko bodo razjasnjeni verjetni izgledi za uspeh. Rezultat izvedbe z izpodbijano odločbo priznane BPP pa je že citirana odločba z dne 25. 9. 2020. Iz tega je razvidno, da tožnica z vložitvijo te tožbe v upravnem sporu ne varuje (več) nobene svoje pravne koristi, saj ji BPP ni več omejena na eno uro, kar je bil tudi razlog za vložitev tožbe, temveč ji je bila s kasnejšo odločbo izredna BPP odobrena. Zato si s predmetno tožbo svojega pravnega položaja ne more izboljšati.

9. Ker je iz tožbenih navedb, kot prej obrazloženo, razvidno, da vsebinska obravnava tožbe ne bi (več) privedla k spremembi oziroma izboljšanju tožničinega pravnega položaja, je sodišče tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

10. Ob ugotovitvi, da pravni interes tožnice ni podan, se sodišče do ostalih tožbenih navedb, povezanih z okoliščinami deložacije, ni opredeljevalo po vsebini. Iz istih razlogov, ker niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe, tudi ni razpisalo glavne obravnave in izvajalo predlaganih dokazov.

11. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo (med drugim) zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.