Jedro

Toženka pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka tožnika od plače ni odštela potnih stroškov in regresa za malico, zato materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno in posledično povprečni mesečni dohodek tožnika v relevantnem obdobju ni bil pravilno ugotovljen.

Pri ugotavljanju materialnega položaja po 1. točki prvega odstavka 11. člena ZUJPS, se ne upoštevajo otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti niso bili zaupani v vzgojo in varstvo vlagatelju ali osebi, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1500/2023 z dne 22. 5. 2023 se odpravi ter zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v pravdnem postopku in postopku mediacije Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 102/2023, zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deležev na njem. Toženka se sklicuje na 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s finančnim kriterijem za dodelitev BPP ter navaja, da znaša dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka 930,68 EUR. Iz registra FURS izhaja, da je lastni dohodek tožnika v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za BPP, to je od februarja 2023 do aprila 2023, znašal 3.491,13 EUR. Povprečni mesečni dohodek tožnika znaša 1.163,71 EUR in presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega odhodka. Pred izdajo izpodbijane odločbe je toženka pozvala tožnika, da predloži sklep o predlogu za začasno odredbo, iz katerega bo razvidno komu je mladoletna hčerka dodeljena v vzgojo in varstvo ter ali zanjo plačuje preživnino ter potrdilo o plačilu preživnine. Tožnik je v odgovoru predložil le potrdila o plačilu preživnine v višini 125,00 EUR mesečno. Na podlagi predloženih potrdil o plačilu preživnine in ostale dokumentacije v spisu toženka tožnikove hčerke ni štela za družinsko članico. Od dohodka tožnika je odštela izplačano preživnino v znesku 375,00 EUR in ugotovila, da je tožnik v relevantnem obdobju prejel dohodek 3.116,13 EUR, povprečni mesečni dohodek tožnika pa znaša 1.038,71 EUR na družinskega člana in tako presega dohodkovni cenzus za pridobitev BPP. Ker tožnik že z višino lastnega dohodka presega cenzus za dodelitev BPP, se toženka ni spuščala v presojo premoženja tožnika in v presojo drugih pogojev za dodelitev BPP.

2. Tožnik vlaga tožbo zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V dopolnitvi prošnje za dodelitev BPP je toženko obvestil, da sam preživlja mladoletno hčerko A. A. Ker o skrbništvu še ni odločeno, jo je treba šteti kot vzdrževanega družinskega člana, saj se, dokler ni dokončno odločeno glede skrbništva, šteje, da je otrok dodeljen v vzgojo in varstvo obema staršema. Tožnik prejema minimalno plačo, saj je treba strošek potnih stroškov in regresa za malico odšteti od plače. Ker toženka A. A. ni štela kot družinske članice in ni upoštevala, da ima tožnik neto plačo le v višini minimalne plače, je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno. V nadaljevanju tožnik citira 13. in 14. člen ZBPP in opozarja, da je bil diskriminiran v primerjavi z drugimi izvajalci BPP, ki jim je v celoti ugodena BPP in katerim v dohodek ne štejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij. Kršena mu je bila pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in v celoti ugodi njegovi prošnji za BPP ter toženki naloži povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka je sodišču predložila spise zadeve, odgovora na tožbo ni podala.

4. Tožba je utemeljena.

5. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je bila zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev BPP. V zadevi je sporno, ali tožnik izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP, ali je torej njegov materialni položaj tak, da je po določbah ZBPP upravičen do BPP.

6. V zvezi z obravnavo prošnje za dodelitev BPP za zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje sodišče ugotavlja, da je toženka pravilno izhajala iz določbe tretjega odstavka 11. člena ZBPP, po kateri se pri odločanju o prošnji za dodelitev redne BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji. Pravilno je tudi upoštevala, da je do BPP upravičena oseba, ki, glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ter da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (12. člen ZBPP). Na tej podlagi je toženka pravilno štela, da je minimalni dohodek v relevantnem obdobju znašal 465,34 EUR, torej je dvakratnik tega zneska, ki se upošteva pri odločanju o izpolnjevanju materialnega kriterija za dodelitev BPP, tj. 930,68 EUR.

7. Toženka v izpodbijani odločbi pojasnjuje, da je tožnik v relevantnem obdobju, tj. v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP, prejel naslednje periodične dohodke: februarja 2023 plačo v višini 1.148,34 EUR, marca 2023 plačo v višini 1.102,22 EUR, aprila 2023 plačo v višini 1.240,57 EUR, skupaj torej 3.491,13 EUR. Ob upoštevanju v tem obdobju izplačanih preživninskih obveznostih v skupnem znesku 375,00 EUR (3 x 125,00 EUR) povprečni mesečni periodični dohodek tožnika znaša 1.038,71 EUR. Tožnik meni, da bi bilo treba strošek potnih stroškov in regresa za malico odšteti od njegove plače. 8. Sodišče pojasnjuje, da ZBPP v drugem odstavku 14. člena predpisuje, da se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. S tem napotuje na Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ki v prvem odstavku 20. člena določa, da se kot lastni dohodek samske osebe upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Ureditev dohodkov, ki se pri tem upoštevajo in so relevantni v obravnavani zadevi, je bila iz ZSVarPre prenesena v Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). Po 1. točki prvega odstavka 12. člena ZUPJS se v dohodek, ki se upošteva, štejejo vsi obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino in ki niso oproščeni plačila dohodnine, torej tudi dohodki iz delovnega razmerja, ki niso oproščeni plačila dohodnine. V skladu s 4. točko drugega odstavka 12. člena ZUJPS se, ne glede na določbo prejšnjega odstavka, pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči upoštevajo tudi vsi drugi dohodki po Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine, razen v nadaljevanju te točke naštetih dohodkov oziroma prejemkov. Med temi dohodki oziroma prejemki (ki se ne upoštevajo) so v zadnji alineji 4. točke drugega odstavka 12. člena ZUPJS navedeni tudi prejemki, namenjeni pokritju stroškov prehrane med delom in prevoza na delo. Za odločitev v konkretnem primeru je pomemben še šesti odstavek 12. člena ZUPJS, po katerem se dohodki in prejemki iz prvega odstavka tega člena upoštevajo po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po ZDoh-2, ter za davke in obvezne prispevke, odtegnjene od teh dohodkov in prejemkov (t.i. neto princip upoštevanja dohodkov). Ker v obravnavanem primeru toženka pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka tožnika od plače ni odštela potnih stroškov in regresa za malico, kljub temu, da jo je tožnik na navedeno opozoril v odgovoru na poziv dne 2. 6. 2023, materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno in posledično povprečni mesečni dohodek tožnika v relevantnem obdobju ni bil pravilno ugotovljen.

9. Nadalje sodišče ugotavlja, da je toženka tožnika štela za samsko osebo. Kot namreč pojasnjuje v izpodbijani odločbi, je tožnika pred izdajo odločbe pozvala, da predloži sklep o predlogu za začasno odredbo OZ v Ljubljani II P 1191/2020 z dne 18. 7. 2022, iz katerega bo razvidno, komu je bila mladoletna hčerka A. A. zaupana v varstvo in vzgojo, vendar navedenega sklepa ni prejela. Posledično je tožnika štela za samsko osebo. Tožnik ugovarja, da je na poziv toženke pravočasno odgovoril in 2. 6. 2023 sporočil, da o skrbništvu mladoletne hčerke A. A. še ni bilo odločeno. Mladoletno hčerko je zato treba šteti kot vzdrževanega družinskega člana, saj se, dokler ni dokončno odločeno glede skrbništva, šteje, da je otrok obema staršema dodeljen v varstvo in vzgojo. Toženki je tudi sporočil, da s sklepom o predlogu za začasno odredbo ne razpolaga, zato naj si navedeni sklep pridobi sama.

10. Na podlagi prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po ZUPJS. Prvi odstavek 10. člena ZUPJS določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja poleg vlagatelja upoštevajo naslednje osebe: 1. zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti; 2. otroci in pastorki, ki so jih vlagatelj ali oseba iz prejšnje točke dolžni preživljati po zakonu. Glede 2. točke velja izjema, saj se pri ugotavljanju materialnega položaja po 1. točki prvega odstavka 11. člena ZUJPS ne upoštevajo otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti (ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo), niso bili zaupani v vzgojo in varstvo vlagatelju ali osebi, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti (ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo).

11. Sodišče ugotavlja, da toženka s sklepom o predlogu za začasno odredbo OZ v Ljubljani ne razpolaga, do navedb tožnika glede mladoletne hčerke pa se tudi ni opredelila. To pomeni, da pravno relevantno dejstvo, tj. komu je bila mladoletna hčerka A. A. zaupana v vzgojo in varstvo, ni bilo ugotovljeno. Posledično je preuranjen zaključek toženke, da se tožnika šteje za samsko osebo.

12. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je prišlo pri izdaji izpodbijane odločbe do napačne uporabe materialnega prava, prav tako je ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zato je sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom tega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek, da ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odloči o zadevi.

13. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

14. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.