Jedro

Tožnik tudi po pozivu organa za BPP vloge ni dopolnil niti z navedbo pravne zadeve oziroma, katero obliko BPP želi oziroma za kateri sodni postopek gre, hkrati pa tudi ni predložil nobene listine, da bi bilo mogoče zadevo identificirati na tak način. Vloga tožnika zato ni bila sposobna vsebinske obravnave. Zato je organ za BPP imel podlago, da je tožnikovo vlogo, sledeč drugemu odstavku 67. člena ZUP, zavrgel.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je organ za BPP zavrgel prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) z dne 31. 5. 2023. V obrazložitvi je navedel, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP in pod pravno zadevo navedel: ''odškodninska tožba s strani A. A., katero zastopa, gospa odvetnica B. B., št. IV P 1781/2016, sodnica C. C. (vodi zadevo), pravna zadeva v bistvu zaključka postopka''. Organ za BPP je, sledeč 32. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v zvezi s 67. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), pozval tožnika na dopolnitev prošnje (da natančno opredeli pravno zadevo oziroma katero obliko BPP želi oziroma v katerem sodnem postopku in hkrati dostavi vse listine, ki se nanašajo na zadevo). Tožnika je tudi opozoril na posledice nedopolnjene vloge. Tožnik je v odgovoru na poziv navedel, da je glede njegove zadeve odgovarjal kazensko in odškodninsko, da je pri kazenski odgovornosti poslal vse pisne akte za uveljavljanje pravic, da mu je bil dodeljen odvetnik Č. Č., ki je umrl, zato se je postopek zavlekel. Nadalje je še pojasnil, da sedaj zaproša za BPP glede odškodninske odgovornosti, da je sodišču že dvakrat vse posredoval in ne bo več. Organ je ugotovil, da je prošnja tožnika še vedno nepopolna in kot taka nesposobna za obravnavanje, zato je njegovo vlogo zavrgel (drugi odstavek 67. člena ZUP).

2.Tožnik je v tožbi navedel, da na Okrajnem sodišču v Ljubljani poteka zoper njega odškodninska tožba tožnice A. A., ki jo zastopa odvetnica B. B., vodi sodnica C. C. pod opr. št. IV P 1781/2016. Zaradi svojega socialnega stanja ne more plačati zagovornika, pritožbe sedaj piše sam in zaradi njegove neizobraženosti včasih pride do napak. Z rezultatom postopka ni zadovoljen, pritožbo na Višje sodišče je vložil prepozno, za pritožbo na višjo inštanco pa potrebuje zagovornika. Tako ni bila opravljena revizija denarnega poslovanja v času bivanja s tožnico, ni bilo opravljeno zaslišanje sosedov v zvezi z tožbenimi navedbami, da je bil do tožnice nasilen. Za razjasnitev teh vprašanj se je obrnil na organ za BPP s pripadajočimi dokumenti, sledilo je dopisovanje, česar ne bo več pojasnjeval. Naproša za dodelitev zagovornika v smislu nadaljevanja odškodninske tožbe. Glede na svoje socialno stanje je tudi upravičen do dodelitve BPP. Meni, da je bila njegova vloga primerna za obravnavo. Smiselno je predlagal ugoditev tožbi.

3.Toženka je poslala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

Odločitev sodišča

4.Tožba ni utemeljena.

5.V tem primeru gre za vprašanje zakonitosti sklepa organa za BPP, s katerim je ta zavrgel prošnjo tožnika za dodelitev BPP kot nepopolno in s tem nesposobno za obravnavanje.

6.O dodelitvi BPP se odloča na podlagi vloge prosilca, ki mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava (prvi odstavek 66. člena ZUP, katerega določbe se po drugem odstavku 34. člena ZBPP uporabljajo za vprašanje postopka, ki v ZBPP niso urejena). Glede prošnje za dodelitev BPP prvi odstavek 32. člena ZBPP določa, da prosilec prošnjo vloži pisno na obrazcu, ki ga prepiše minister, pristojen za pravosodje. Če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora vsebovati vse podatke iz drugega odstavka 32. člena ZBPP tako, kot je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzel že organ za BPP. Šele takšna prošnja je formalno popolna in pomeni podlago za vsebinsko ugotavljanje, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

7.V obravnavanem primeru tožnik prošnje za dodelitev BPP ni podal na predpisanem obrazcu, njegova vloga pa tudi ni imela vseh, v drugem odstavku 32. člena ZBPP, določenih vsebin. Glede na citirane določbe ZBPP in vsebino, ki jo mora imeti po 32. členu ZBPP prošnja za dodelitev BPP, je organ za BPP po presoji sodišča pravilno zahteval dopolnitev tožnikove prošnje, še zlasti po tem, ko je po vpogledu v vpisnik Okrajnega sodišča v Ljubljani ugotovil, da je zadeva, IV P 1781/2016, ki je bila obravnavana na prvi stopnji, že končana. Poziv je vseboval tudi opozorilo, da bo tožnikova vloga zavržena, če ne bo ustrezno dopolnjena v danem roku (drugi odstavek 67. člen ZUP1). Tožnik se je na poziv za dopolnitev sicer odzval, vendar svoje vloge ni dopolnil v skladu s pozivom, niti ni zaprosil za podaljšanje roka za dopolnitev vloge.

8.Upoštevajoč, da tožnik tudi po pozivu organa za BPP vloge ni dopolnil niti z navedbo pravne zadeve oziroma, katero obliko BPP želi oziroma za kateri sodni postopek gre, hkrati pa tudi ni predložil nobene listine, da bi bilo mogoče zadevo identificirati na tak način, vloga tožnika tudi po presoji sodišča ni bila sposobna vsebinske obravnave. Zato je organ za BPP tudi po presoji sodišča imel podlago, da je tožnikovo vlogo, sledeč drugemu odstavku 67. člena ZUP, zavrgel.

9.Tožnik je šele v tožbi (poleg podatkov o zadevi, ki se je vodila pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, IV P 1781/2016, in kar je navedel tudi v prošnji) navedel, da ''je bila pritožba na Višje sodišče prepozna in bi potreboval zagovornika na višjo inštanco'', kot tudi, da ''naproša zagovornika zaradi nadaljevanja odškodninske tožbe'', iz česar bi se dalo sklepati, da tožnik prosi za dodelitev BPP zaradi vložitve revizije (pri čemer tudi v tožbi ne pove nobenih drugih podatkov s tem v zvezi, kot npr. opravilno številko zadeve, s katero se je končal postopek na drugi stopnji, tj. na Višjem sodišču, na podlagi katere bi bilo možno preveriti stanje zadeve). Vendar bi moral (vsaj) to navesti že v postopku izdaje izpodbijanega sklepa, zaradi česar gre za neupravičeno tožbeno novoto, ki je po tretjem odstavku 20. člena2 in 52. členom3 ZUS-1 nedopustna in je sodišče ne more upoštevati, saj tožnik ni pojasnil razlogov, zakaj tega ni storil že v postopku pred organom za BPP.

10.Tožnik je v tožbi še dodal, da je že vse pojasnil in predložil pripadajoče dokumente, pri čemer pa ne konkretizira vsebine tega pojasnila, kot tudi ne ''pripadajočih dokumentov'', zaradi česar že zaradi pavšalnosti navedbe tega ugovora ni mogoče obravnavati. V kolikor pa to pomeni zgoraj povzete navedbe, podane v postopku pred organom za BPP, pa je sodišče že presodilo, da so te navedbe nezadostne za vsebinsko obravnavanje njegove prošnje za BPP.

11.Tožbene navedbe, da je upravičen do dodelitve BPP zaradi svojega socialnega stanja, pa na odločitev o zadevi ne morejo vplivati, saj do vsebinske obravnave prošnje tožnika niti ni prišlo, tj. da bi organ za BPP presojal, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP.

12.Sodišče tako ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in zakonit, sklep pa je utemeljen na zakonu, hkrati pa tudi ni najti razlogov, zaradi katerih bi bilo treba odpraviti izpodbijani akt po uradni dolžnosti (drugi odstavek 37. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1), zato je tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

13.O zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, ker relevantno dejansko stanje (tožnik ni konkretizirano uveljavljal, da bi vlogo dopolnil v skladu z pozivom organa za BPP) med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Če stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo.

2V upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta.

3V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta.

Zveza

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 67, 67/2 Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 32, 32/2

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.