Jedro

Postopek odločanja o pogojih za taksno oprostitev je predlagalni postopek. V njem se uporabljajo pravila pravdnega postopka (tretji odstavek 1. člena ZST-1), v katerem velja razpravno načelo (7. in 212. člen ZPP), preiskovalno načelo pa je izjema.

V trditveno podlago strankinega predloga za taksno oprostitev sodi (vsaj) navedba osebnih imen in priimkov njenih družinskih članov, oziroma (alternativno) navedba, da je stranka samska oseba (oseba brez preživninskih obveznosti). Ker gre za predlagalni postopek, sodišču ne more biti naloženo ugibanje ali celo aktivno raziskovanje v smeri, ali ima stranka družinske člane (in morda z njimi povezane preživninske obveznosti). Morebiten dvom v pravilnost podatkov o družinskih članih (ali stranka ima oziroma nima družinskih članov, ki jih je treba upoštevati pri presoji pogojev za taksno oprostitev) je že del vsebinske obravnave predloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Toženka je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek (za pritožbo zoper sklep o stroških postopka), podredno za obročno oziroma odloženo plačilo te sodne takse, navedla, da je slabšega premoženjskega stanja in da bi bilo s plačilom sodne takse ogroženo njeno preživljanje. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje njen predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi zavrglo. Odločitev temelji na presoji, da toženka predloga za taksno oprostitev ni dopolnila, zato ga ni bilo mogoče vsebinsko obravnavati.

2.Toženka v pritožbi zoper sklep pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi. Sodišču prve stopnje očita, da ni odločilo o njeni prošnji za obročno oziroma odložno plačilo sodne takse. Trdi, da bi morala biti njena prošnja vsebinsko obravnavana, saj je sodišče razpolagalo z vsemi podatki oziroma bi lahko po uradni dolžnosti pridobilo vse zahtevane podatke.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Uvodoma pritožbeno sodišče zavrača pritožbeni očitek, da sodišče z izpodbijanim sklepom ni odločilo o predlogu v celoti. Kot je razvidno iz obrazložitve razlogov izpodbijanega sklepa, je sodišče predlog toženke za oprostitev, podredno obročno plačilo oziroma za odlog plačila sodne takse štelo kot predlog za taksno oprostitev, kar v dani procesni situaciji zavrženja predloga pomeni, da je v odločitvi o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse vsebovan tudi podreden predlog za obročno plačilo oziroma za odlog plačila sodne takse.

5.V pritožbenem postopku ni sporno, da toženka taksnega predloga ni dopolnila, sporno je, ali bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti iz zbirk podatkov pridobiti vse podatke, potrebne za odločanje o predlogu ter o njem meritorno odločiti.

6.Določbe Zakona o sodnih taksah (ZST-1) o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu sodne takse (10. - 15. člen) vključujejo spremembe in dopolnitve, ki so bile uveljavljene z novelo ZST-1D. Z novelo je bila taksna ureditev usklajena z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-46/15 z dne 25. 4. 2018, v kateri je bilo ugotovljeno, da je v neskladju z Ustavo RS tretji odstavek 12. člena ZST, kolikor je določal, naj sodišče zavrže predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, če vlagatelj niti po pozivu sodišča v skladu s pravili o nepopolnih vlogah ni priložil izpolnjene izjave o premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu ali predpisane priloge tudi za družinske člane. Da usoda strankinega predloga za taksno oprostitev ne bi bila odvisna od prostovoljne pripravljenosti družinskega člana za sodelovanje v postopku odločanja o predlogu, je bilo z ZST-1D določeno, da soglasje polnoletnih družinskih članov in njihovi podpisi niso več obvezna sestavina predloga. To pomeni, da kadar predlog ne vsebuje teh sestavin, sodišče ne ravna po pravilih o nepopolnih vlogah, ampak o predlogu odloči (torej pridobi podatke po uradni dolžnosti).

7.V postopku odločanja o taksni oprostitvi sodišče za potrebe ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (peti odstavek 12.a člena ZST-1). Kar pa ne pomeni, da je stranka povsem razbremenjena trditvenega in dokaznega bremena v zvezi z izpolnjevanjem zakonskih pogojev za taksno oprostitev. Postopek odločanja o pogojih za taksno oprostitev je predlagalni postopek. V njem se uporabljajo pravila pravdnega postopka (tretji odstavek 1. člena ZST-1), v katerem velja razpravno načelo (7. in 212. člen ZPP), preiskovalno načelo pa je izjema.

8.V drugem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 so določene obvezne in neobvezne sestavine predloga za taksno oprostitev. Le v primeru, da predlog ne vsebuje neobveznih sestavin (to so: podatki o dohodkih in premoženju iz tretjega in četrtega odstavka 12.a člena ZST-1 o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1, soglasja in izjave ter podpisi družinskih članov - glej 4. do 7. alinejo drugega odstavka 12. člena ZST-1), sodišče stranke ne poziva k dopolnitvi predloga, temveč o njem vsebinsko odloči.

9.Osebni podatki družinskih članov stranke iz 2. alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1 so obvezna sestavina predloga. V trditveno podlago strankinega predloga za taksno oprostitev sodi (vsaj) navedba osebnih imen in priimkov njenih družinskih članov, oziroma (alternativno) navedba, da je stranka samska oseba (oseba brez preživninskih obveznosti). Ker gre za predlagalni postopek, sodišču ne more biti naloženo ugibanje ali celo aktivno raziskovanje v smeri, ali ima stranka družinske člane (in morda z njimi povezane preživninske obveznosti). Morebiten dvom v pravilnost podatkov o družinskih članih (ali stranka ima oziroma nima družinskih članov, ki jih je treba upoštevati pri presoji pogojev za taksno oprostitev) je že del vsebinske obravnave predloga.

10.Ker toženkin predlog ni vseboval obvezne sestavine iz 2. alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1, je sodišče prve stopnje z njim pravilno ravnalo skladno s pravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s 108. členom ZPP).

11.Na podlagi ugotovitev, da je bila toženka pravilno pozvana k dopolniti predloga za taksno oprostitev in da predloga do izteka roka za dopolnitev ni dopolnila, je odločitev o zavrženju predloga na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP (v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), pravilna. Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. a člena ZPP).

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 10, 11, 12, 12/2, 12/3, 12a, 13, 14, 15 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 108, 108/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.