Jedro

Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Pomanjkljiva organizacija sprejema in evidentiranja poštnih pošiljk in težave vpisničarke pri toženi stranki, ki je namesto 15 - dnevnega roka izračunala 30 - dnevni rok, ne predstavljajo upravičenega razloga za zamudo roka za odgovor na tožbo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje (I. točka izreka). Odločilo je, da se postopek prekine do pravnomočnosti tega sklepa (II. točka izreka) in da bo o stroških postopka v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje odločalo v okviru odločitve o glavni stvari.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, nepravilne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje ugodi. Tožena stranka je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje z dne 17. 4. 2015 pojasnila, da je delo pri njej organizirano na način, da pošto, ki se nanaša na pravdni vpisnik prevzame določena vpisničarka, katera tudi izračuna in zapiše iztek procesnega roka na spis. Rok se navede tudi računalniško. Vpisničarka, ki je v konkretnem primeru zapisovala rok, je spregledala, da gre za 15-dnevni rok in je izračunala 30-dnevni rok. Navedla je še, da je vpisničarka, ki je bila zadolžena za vpis roka v tistem času preživljala hude družinske težave, o katerih ni nikomur, niti toženi stranki povedala. V konkretnem primeru gre za dogodek, ki ga tožena stranka ni mogla predvideti niti preprečiti. Če bi vedela za težave vpisničarke, bi delo glede sprejemanja in evidentiranja poštnih pošiljk drugače organizirala. Šlo je za nepredvidljiv dogodek, ki ga sama tožena stranka ni zakrivila, ta nepredvidljivost pa ekskulpira krivdo tožene stranke, kar praktično opravičuje njeno zamudo. Sodišče prve stopnje se ni v zadostni meri opredelilo do navedb tožene stranke glede osebnih težav vpisničarke. Zmotno je uporabilo materialno pravo in sicer 116. člen ZPP, saj je kljub dokazom tožene stranke in izpolnjevanju pogojev za vrnitev v prejšnje stanje, predlog tožene stranke zavrnilo. Sodišče tudi ni ravnalo skladno z načelom sorazmernosti. V konkretnem primeru gre za hudo kršitev pogodbenih obveznosti in redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožnik bo še naprej opravljal dela pooblaščene uradne osebe, kljub dejstvu, da je izpolnil znake več kaznivih dejanj. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo navaja, da niso obstajali opravičljivi vzroki, na podlagi katerih bi bilo mogoče zadevo vrniti v prejšnje stanje in zato predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbo tožene stranke v celoti zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 366. členom ZPP pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in katere le pavšalno uveljavlja pritožba, ni storilo.

6. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, ker je ugotovilo, da pomanjkljiva organizacija sprejema in evidentiranja poštnih pošiljk in težave vpisničarke, na katere se sklicuje tožena stranka, ne predstavljajo upravičenega razloga za zamudo roka za odgovor na tožbo.

7. Prvi odstavek 116. člena ZPP določa, da sodišče na predlog stranke dovoli, v primeru, če stranka zamudi narok ali rok in za kakšno pravno ravnanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oz. rok iz upravičenega razloga. Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je torej opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki.

8. V konkretnem primeru pritožba uveljavlja razlog za vrnitev v prejšnje stanje s spregledom vpisničarke, ki je vpisovala rok in namesto 15-dnevnega izračunala 30-dnevni rok. Za spregled vpisničarke naj bi bila vzrok njena osebna stiska. Napaka vpisničarke, ki naj bi bila vzrok za prepozno podan odgovor na tožbo tudi po oceni pritožbenega sodišča predstavlja očitno neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. To stališče je potrjeno tudi v dosedanji sodni praksi. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

9. Pritožbene navedbe v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku v tej fazi postopka niso odločilnega pomena, zato se pritožbeno sodišče do njih ne opredeljuje (360. člen ZPP).

10. Ker niso podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).