Jedro

Nujni delež je določen glede na obračunsko vrednost zapuščine, ki upošteva vrednost obstoječe zapuščine (popis in cenitev premoženja) vključno s terjatvami, od česar je treba odbiti zapustnikove dolgove, stroške pogreba ter cenitve zapuščine in prišteti vrednost daril (po stanju ob daritvi in vrednosti ob zapustnikovi smrti) danih tistemu, ki bi prišel v poštev kot zakoniti dedič (tudi če se odpove dediščini in tudi daril, za katere je zapustnik navedel, da se ne vštevajo) ter danih drugim osebam zadnje leto pred smrtjo. Od te končne obračunske vrednosti zapuščine se izračuna nujni dedni delež.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 9. 6. 2020 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožbi zoper sklep o dedovanju se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo, da v zapuščino sodijo neizplačani pokojninski prejemki pri ZPIZ-u. Nepremičnine parc. št. 1313/2, 2105 in 2104, vse k.o. X, v zapuščino ne sodijo. Za dedinjo na podlagi zakona je proglasilo zapustničino hči A. A. Ugotovilo je, da je zapustnica napravila lastnoročno oporoko z dne 29. 12. 2010, ki jo je sodišče razglasilo dne 19. 12. 2019, vendar nepremičnine, ki so predmet oporoke, ne sodijo v zapuščino.

2. S sklepom z dne 9. 6. 2020 je sodišče zavrnilo ugovor dedičev A. A. in B. B. zoper plačilna naloga Okrajnega sodišča na Vrhniki z dne 8. 5. 2020. 3. Zoper oba sklepa se pritožujeta A. A. in B. B. Sklep o dedovanju izpodbijata v celoti in predlagata, da se izpodbijani sklep razveljavi. Na zadnji strani sklepa o dedovanju je naveden tudi datum 28. 2. 2020, poleg datuma 4. 2. 2020, kršen je tudi vrstni red vpisa v popis spisa. Sodišče je zapustničino oporoko z dne 29. 12. 2012 štelo za veljavno, kljub temu vsebine oporoke ni spoštovalo. Opozarjata na napako sodnice v tem postopku, ki jo je popravila v zapisniku z dne 30. 1. 2020. 4. Pritožnika navajata, da je pravda zapustnice, ki jo zastopa njena hči A. A., na Okrožnem sodišču v Ljubljani II P 1722/2012 še vedno aktivna, kar je potrdila sodnica C. C. v dopisu Policijski postaji ... z dne 14. 2. 2020. V sklepu z dne 4. 2. 2012 je napačno navedeno, da je bil postopek pravnomočno končan z zavrženjem tožbe in nadaljnjih pravnih sredstev. V dopisu Policijski postaji ... je bilo namreč navedeno, da postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani še poteka. Tudi navedba sodnice D. D. v opr. št. II P 1722/2012 v dopisu Policijski postaji ... z dne 4. 3. 2020 je neresnična, navedeno je bilo namreč, da je pravda II P 1722/2012 pravnomočno končana že leta 2015. Pravda je še vedno aktivna, na višje sodišče je treba predložiti tudi dve pritožbi z dne 28. 2. 2020. Pritožnika podajata še druge navedbe v zvezi z zadevo II P 1722/2012, ki za odločitev v tej zadevi niso odločilne, zato jih sodišče druge stopnje v nadaljevanju ne povzema in nanje ne odgovarja.

5. Sodnica je kršila 28. člen Zakona o dedovanju (ZD), saj ni ugotovila vrednosti zapuščine in izračunala nujnega dednega deleža. Na naroku z dne 19. 12. 2019 je namreč A. A. sodnici oddala zahtevo z dne 18. 12. 2019, v kateri je zahtevala nujni dedni delež in, da se upošteva oporoka. K temu pozivu so bile priložene tudi vse darilne pogodbe parcel, ki jih je E. E. v preteklosti že podarila svojima hčerkama – F. F. in G. G., in se nahajajo v spisu med prilogami B 19 do B 49. Tudi v zapisniku z naroka dne 19. 12. 2019 so naštete številke teh darilnih pogodb. Sodnica je kršila tretji in četrti odstavek 28. člena ZD, saj pri izračunu nujnega dednega deleža za A. A. ni upoštevala vseh daril, ki jih je mama E. E. v preteklosti podarila F. F. in G. G., skupno 5 zazidalnih parcel v vrednosti cca. 500.000,00 EUR. Zakoniti dedinji G. G. in F. F. sta se svojima dednima deležema odpovedali v svojem imenu in imenu svojih potomcev, sodišče pa ni izračunalo zneska vračila nujnega dednega deleža po celotnem 28. členu ZD. Sodišče obsega zapuščinskega premoženja sploh ni ugotovilo, ni izračunalo zneska nujnega dednega deleža in ni ovrednotilo vseh parcel, ki jih je E. E. že podarila za časa življenja F. F. in G. G. 6. V oporoki je navedeno, da od tega trenutka (podpisa oporoke z dne 29. 12. 2010) zapustnica z lastnoročnim podpisom H. H. nič ne da, torej je darilna pogodba Dn. št. 377/99, overjena 29. 1. 1999, od tega trenutka nična. Po 163. členu ZD ima sodišče pravno podlago in priložene dokaze za razveljavitev E. E. darilne pogodbe, saj se v zapuščinskem postopku uporabljajo določila pravdnega postopka. Tudi H. H. se strinja z razveljavitvijo darilne pogodbe, kar je razvidno iz dopisa v nepravdnem postopku N 21/2017 pri Okrajnem sodišču na Vrhniki. To je razvidno tudi iz dopisa pravnice CSD, saj H. H. predlaga, da bi se naredila nova pogodba za sporne nepremičnine. Dovolj tehten razlog za razveljavitev E. E. darilne pogodbe je tudi njen dopis H. H. odvetnici, gospe I. I. 7. Napačne so navedbe v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, saj je E. E. v svoji oporoki z dne 29. 10. 2010 popolnoma pravilno navedla, kaj zapušča A. A. in kaj B. B. E. E. tako vnuku B. B. v oporoki ni nič podarila na parceli št. 1313/2 k.o. X, kot nepravilno navaja sodnica.

8. V pritožbi zoper sklep z dne 9. 6. 2020 pritožnika navajata, da so v plačilnem nalogu nepravilno navedeni dediči, v njem sta navedeni tudi G. G. in F. F., ki sta se dedovanju odpovedali. V pritožbi zato zahtevata, da sodišče na podlagi petega odstavka 34.a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) urgentno razveljavi plačilni nalog z dne 8. 5. 2020 in izda nov plačilni nalog s pravilnimi podatki dedičev. Pritožbi prilagata več prilog, ki jih je sodišče pravilno popisalo in vložilo med priloge spisa.

9. Pritožba zoper sklep o dedovanju je utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 9. 6. 2020 pa ni utemeljena.

**Glede pritožbe zoper sklep z dne 9. 6. 2020**

10. Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v sklepu napravilo očitno pisno pomoto, saj je poleg datuma na zadnji strani (9. 6. 2020) na prvi strani naveden datum 8. 6. 2020. Navedeno pomoto lahko sodišče odpravi (328. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 163. členom ZD) in je preizkus izpodbijanega sklepa mogoč kljub pomoti.

11. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dedičev zoper plačilna naloga Okrajnega sodišča na Vrhniki z dne 8. 5. 2020, s katerima je sodišče vsakemu izmed njiju naložilo plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o dedovanju v višini 10,00 EUR. Pravilno je navedlo, da je zoper plačilni nalog dopustno v osmih dneh od vročitve vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1). Nadalje je sodišče pravilno navedlo, da trditev, da je v plačilnem nalogu zapisan nekdo (dedič), ki se je odpovedal dedovanju, ni ugovorni razlog, zakonsko določenega ugovornega razloga pa pritožnika nista podala, zato je sodišče njun ugovor pravilno zavrnilo.

12. Tudi v pritožbi pritožnika ne navajata, da bi bil plačilni nalog izdan napačno zato, ker obveznost ni nastala, ker je bila taksa že plačana ali ker je sodišče takso napačno odmerilo, temveč vztrajata pri razveljavitvi plačilnega naloga, ker sta v njem kot dedinji navedeni tudi G. G. in F. F. V uvodu plačilnega naloga so res navedeni vsi dediči, ki so prišli v poštev po zakonitem dednem redu in so kot taki na vpisniku označeni do konca postopka.1 Pritožnika na podlagi navedenega označevanja neutemeljeno izpodbijata izdani plačilni nalog oziroma je neutemeljena njuna pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog, saj v ugovoru zakonsko dopustnih razlogov za vložitev ugovora nista podala.

13. Odločitev sodišča prve stopnje je ob povedanem pravilna. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep o zavrnitvi ugovora dedičev potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

**Glede pritožbe zoper sklep o dedovanju**

14. Sklep o dedovanju je bil izdan dne 4. 2. 2020, to je na dan, ko je bila končana zapuščinska obravnava, na zadnji strani izvirnika sklepa se nahaja tudi odredba o vročitvi pisnega odpravka sklepa z dne 28. 2. 2020 in ne gre za dva datuma sklepa o dedovanju, kot neutemeljeno navajata pritožnika.2 Napako iz predhodnega zapisnika je sodišče prve stopnje, kot navajata sama pritožnika, že popravilo v zapisniku dne 30. 1. 2020, zato je ta pritožbena navedba nerelevantna.

15. Sodišče prve stopnje je v 4. točki obrazložitve ugotovilo, da premoženje, s katerim je zapustnica razpolagala z oporoko (parcele št. 1313/2, k.o. X, 2105 k.o. X in 2104 k.o. X), ne sodi v zapuščino. Zapustnica je namreč te nepremičnine odsvojila z darilno pogodbo Dn št. 377/99 z dne 18. 11. 1998, sklenjeno z F. F., H. H. in B. B. (takrat parcele št. 1686/1, 1313/2 in 182, ki danes predstavlja parceli št. 2104 in 2015, vse k.o. X). Zapustnica je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v postopku opr. št. II P 1722/2012 zahtevala ugotovitev ničnost te darilne pogodbe, vendar je bil postopek pravnomočno končan z zavrženjem tožbe, kar je pravilen zaključek, saj je bil sklep o zavrženju tožbe, izdan 14. 5. 2015, potrjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3106/2015 z dne 9. 12. 2015. Zadeva je torej pravnomočno končana, na kar morebitna izredna pravna sredstva ne vplivajo.3 Ker je torej prej navedena zadeva pravnomočno končana, so zaključki sodišča prve stopnje, da sporno premoženje v zapuščino ne sodi, ker je bilo že predhodno odsvojeno z veljavno darilno pogodbo, pravilni. Na vse pritožbene navedbe, s katerimi pritožnika obširno kritizirata postopanje v zadevi II P 1722/2012 (na razveljavitev sporne darilne pogodbe in zaradi plačila odškodnine), zato sodišče druge stopnje ne odgovarja. Odločilno je, kar izhaja iz odločb sodišča, zato se pritožnika tudi na razne dopise sodnic sklicujeta neutemeljeno oziroma z navajanjem vsebine navedenih dopisov ne moreta biti uspešna.

16. Neutemeljeno je tudi zatrjevanje pritožnikov, da sodišče prve stopnje noče upoštevati vsebine zapustničine oporoke z dne 29. 12. 2010, kljub temu, da oporoko šteje za veljavno, glede na že prej navedene ugotovitve, da sporno premoženje, s katerim je zapustnica razpolagala z oporoko, ne sodi v zapuščino. Neutemeljeno pritožnika navajata, da bi lahko (zapuščinsko) sodišče darilno pogodbo Dn. št. 770/99 razveljavilo v zapuščinskem postopku glede na to, da se v njem (subsidiarno) uporabljajo določbe pravdnega postopka. Kot je bilo že pojasnjeno, je bila tožba na razveljavitev sporne darilne pogodbe pravnomočno zavržena in je na tako odločitev zapuščinsko sodišče vezano. Pravilne razloge je sodišče navedlo tudi glede izjave zapustnice, da je njena darilna pogodba Dn št. 377/99, overjena 29. 1. 1999, od tega trenutka (od podpisa) nična. Predlog H. H. v nepravdnem postopku in vsebina dopisa pravnice CSD B. B. predstavljata predlagan način delitve premoženja v nepravdnem postopku N 21/2017, ne pa strinjanje z razveljavitvijo prejšnje pogodbe, kot zmotno navajata pritožnika. Tudi sicer tovrstne pritožbene navedbe predstavljajo nedopustne pritožbene novote.

17. Glede na dejstvo, da sporne nepremičnine ne spadajo v zapuščino, je nerelevantno pritožbeno navajanje, da je sodišče napačno navedlo, da naj bi E. E. v oporoki parcelo št. 1313/2 k.o. X podarila B. B. in A. A. 18. Utemeljeno pa pritožnika navajata, da sodišče zmotno ni upoštevalo 28. člena ZD. A. A. je namreč že ob sestavi smrtovnice navedla, da uveljavlja nujni dedni delež, svoj zahtevek je ponovila v pripravljalni vlogi z dne 18. 12. 2019, ki jo je sodišču predložila na naroku dne 19. 12. 2019. V navedeni vlogi je zahtevala nujni dedni delež, priložila je tudi darilne pogodbe, ki jih je zapustnica sklenila v preteklosti z F. F. in G. G. Pritožba zato utemeljeno opozarja na 28. člen ZD, v skladu s katerim se izračuna nujni dedni delež in ki ga sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Nujni delež je določen glede na obračunsko vrednost zapuščine, ki upošteva vrednost obstoječe zapuščine (popis in cenitev premoženja) vključno s terjatvami, od česar je treba odbiti zapustnikove dolgove, stroške pogreba ter cenitve zapuščine in prišteti vrednost daril (po stanju ob daritvi in vrednosti ob zapustnikovi smrti) danih tistemu, ki bi prišel v poštev kot zakoniti dedič (tudi če se odpove dediščini in tudi daril, za katere je zapustnik navedel, da se ne vštevajo) ter danih drugim osebam zadnje leto pred smrtjo. Od te končne obračunske vrednosti zapuščine se izračuna nujni dedni delež. V primeru, da je nujni dedni delež prikrajšan, se v skladu s 34. členom ZD oporočna razpolaganja zmanjšajo, darila pa vrnejo, kolikor je treba, da se dopolni nujni dedni delež (ne v celoti). Vrnjeni del se dodeli s sklepom o dedovanju nujnemu dediču, čigar dedni delež je prikrajšan.

19. Iz navedenega razloga, ker sodišče prve stopnje, kljub zahtevanemu nujnemu dednemu deležu, ni napravilo izračuna obračunske vrednosti zapuščine ter nujnega dednega deleža in ni ugotovilo, ali je bil nujni dedni delež A. A. prikrajšan, je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku naj sodišče upošteva že navedena določila ZD, nato pa o zadevi ponovno odloči. Odločitev temelji na 3. točki drugega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

20. Na ostale pritožbena navedbe, ki za odločitev niso odločilnega pomena, sodišče druge stopnje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Tudi ZD uporablja ta termin o dedičih (primerjaj četrti odstavek 28. člena ZD, ki govori o vrednosti daril danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini). 2 Neutemeljene so tudi navedbe o kršitvi Sodnega reda, primerjaj rok za pisno izdelavo sklepa – 323. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD. 3 Kot izhaja iz podatkov spisa je sicer sodišče tudi predlog za obnovo zavrglo, ta sklep (z dne 18. 3. 2019) je Višje sodišče v Ljubljani potrdilo s sklepom II Cp 1401/2019 z dne 4. 12. 2019.