Jedro

Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno presodili, da ima tožnik pravico do odgovora. Tožnik namreč ne zatrjuje prizadetosti lastne pravice ali interesa, pač pa zahteva objavo odgovora v javnem interesu. Javni interes je namreč tisti kriterij, ki posameznika upravičuje do posega v svobodo tiska. Njegovo vsebino ugotavlja in presoja sodišče ob upoštevanju okoliščin vsakokratnega primera in tehtanju obeh konkurenčnih si pravic, na eni strani svobode izražanja po prvem odstavku 39. člena Ustave RS (ki je širši pojem za svobodo govora, tiska in vseh drugih oblik izražanja misli) in na drugi strani pravice odgovora po 40. členu Ustave RS.

Kot javni interes je treba v obravnavanem primeru upoštevati predvsem interes madžarske manjšine, da je informirana o delovanju Zavoda za kulturo madžarske narodnosti kot krovne organizacije na področju kulturnih dejavnosti na narodnostnem območju madžarske manjšine in izpolnjevanju njegovih temeljnih nalog.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo naložilo toženki, da v Népújságu, tedniku v Sloveniji živečih Madžarov, objavi pisni odgovor tožnika, ki ga je 4. 9. 2017 poslal uredništvu tednika na pisanje A. A. z vsebino, kot je navedena v I. točki izreka sodbe, zavrnilo pa je tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, naj se toženki naloži preklic „Obvestila bralcem“, objavljenega 6. 7. 2017, in opravičilo v tedniku Népújságu, ker ni objavila njegovega pisnega odgovora, zaradi škode, ki jo je zaradi tega utrpel. 2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, je toženka pravočasno vložila revizijo zaradi „bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku“ in zmotne uporabe materialnega prava ter v nadaljevanju izpostavlja „sporna pravna vprašanja, od katerih je odvisna nadaljnja sodna praksa v podobnih pravdah.“ Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo „spremeni v smislu revizijskih navedb, podrejeno pa celotno zadevo odstopi nazaj v ponovno postopanje in odločanje.“

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. **Dejanski in pravni okvir spora**

5. Tednik Népújság je edini tiskani medij na dvojezičnem območju, kjer živi madžarska narodnostna skupnost. Predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) in narodnostni poslanec v Državnem zboru RS sta imela v časopisu svojo mesečno kolumno. Dne 24. 8. 2017 je bil v Népújságu objavljen prispevek A. A., tedanjega predsednika PMSNS z naslovom ... V njem med drugim govori o delovanju Zavoda za kulturo madžarske narodnosti s poudarkom na zmanjševanju zadolžitve v znesku 40.000,00 EUR.

6. Tožnik je član sveta Madžarske narodne samoupravne skupnosti Občine C. Na uredništvo časopisa je 4. 9. 2017 poslal odgovor na prispevek A. A.. Ker ga toženka kot odgovorna urednica časopisa ni objavila1, je 4. 10. 2017 vložil tožbo z zahtevkom, (1) da je toženka dolžna umakniti izjavo oziroma Obvestilo za bralce, objavljeno 6. 7. 2017 v Népújságu, (2) da je dolžna v Népújságu na podlagi 27. člena Zakonu o medijih (v nadaljevanju ZMed) objaviti „pisno reakcijo (popravek ali odgovor) na pisanje predsednika PMSNS“, ki jo je poslal 4. 9. 2017 uredništvu, in (3) da se je dolžna opravičiti tožniku, ker ni objavila njegove pisne reakcije, zaradi žalitve v zvezi s tem. Med prilogami tožbe sta bila tako v tedniku objavljen prispevek kot tožnikov odgovor nanj, ki ga sam imenuje „pisna reakcija (popravek ali odgovor)“.

7. V vlogi z dne 5. 7. 2018 je tožnik 2. točko tožbenega zahtevka dopolnil tako, da je v njej navedel celotno besedilo svojega odgovora, katerega objavo zahteva.

**Odločitev sodišč prve in druge stopnje**

8. Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožnik z dopolnitvijo 2. točke tožbenega zahtevka z besedilom zahtevanega odgovora ni spremenil tožbe. Prispevek A. A. govori o zmanjševanju zadolžitve Zavoda za kulturo madžarske narodnosti in v interesu javnosti je, da se zmanjševanje dolga osvetli tudi z drugega zornega kota. Medtem ko je pisec kolumne to zmanjšanje pripisal učinkovitemu poslovanju brez izostanka pomembnejših programov in usklajeno z društvi, tožnik prihranek prikazuje v drugačni luči. Ker je Zavod za kulturo madžarske narodnosti praktično prenehal z izdajanjem knjig, kar je predstavljalo postavko približno 25.000,00 EUR, se ne strinja, da ni izostal pomembnejši kulturni program, kar pa izhaja iz programa dela za leto 2016 in sanacijskega programa. Tožnik bistveno dopolnjuje navedbe pisca kolumne v delu, ki se nanaša na poslovanje Zavoda za kulturo madžarske narodnosti v prvem polletju 2017, in sicer v zvezi z dolgom zavoda. Odgovor tožnika tako po oceni sodišča predstavlja zagotavljanje javnega interesa po objektivni in vsestranski informiranosti o delovanju Zavoda za kulturo madžarske narodnosti kot krovne organizacije na področju kulturnih dejavnosti na narodnostnem območju madžarske narodne skupnosti. Vse navedbe v tožnikovem odgovoru, ki se nanašajo na odnos med PMSNS in Zavodom za kulturo madžarske narodnosti prispevajo k objektivni informiranosti bralcev časopisa kot edinega pisnega medija na območju, kjer živi madžarska narodnostna skupnost, in bistveno dopolnjujejo navedbe pisca kolumne. K zaključku sodišča je pomembno prispevalo tudi dejstvo, da je pisec kolumne predstavnik političnega telesa in mu je v tej funkciji dodeljena kolumna v časopisu, medtem ko je drugim predstavnikom političnih teles ta možnost onemogočena.

9. V delu, s katerim je tožnik zahteval razveljavitev Obvestila bralcev, objavljenega 6. 7. 2017, in opravičilo, je sodišče prve stopnje zahtevek zavrnilo. Ni namreč pomembno, s čim je toženka utemeljila zavrnitev objave odgovora, tožnik pa osebno s člankom ni bil prizadet, saj je odgovorni urednik moral tožnikove prispevke objaviti, če so bili izpolnjeni pogoji, ki jih predvideva ZMed.

10. Sodišče druge stopnje je pritrdilo stališču sodišča prve stopnje, da tožnik v pripravljalni vlogi ni spremenil tožbe, ampak je konkretiziral postavljeni tožbeni zahtevek, pravna in dejanska podlaga pa sta ostali enaki. Pritrdilo je, da ima tožnik pravico do odgovora, njegove navedbe o prihranku na račun ukinitve izdajanja knjig pa enako kot sodišče prve stopnje ocenilo za dokazljive. V skladu z določilom 42. člena ZMed to zadostuje in ni potreben standard dokazanosti. Zato ni utemeljena pritožbena graja, da se sodišče prve stopnje ni prepričalo, ali je Zavod za kulturo madžarske narodnosti res prenehal z izdajanjem knjig. Prav tako je potrdilo, da predstavlja objava tožnikovega odgovora zagotavljanje javnega interesa po objektivni in vsestranski informiranosti o delovanju Zavoda za kulturo madžarske narodnosti.

**Povzetek bistvenih navedb toženke v reviziji**

11. Toženka najprej izpostavlja vprašanje pravilne postavitve tožbenega zahtevka in pravice do njegove spremembe oziroma modifikacije. V sodnem postopku po ZMed je izraženo načelo hitrosti postopka s kratkimi roki, ki se jih morajo držati tako pravdni stranki kot sodišče. Toženka je tožbo, ki jo je tožnik na sodišče posredoval septembra 2017, prejela v odgovor šele marca 2018, tožbenega zahtevka, kot ga je postavil tožnik, pa sodišče ni moglo obravnavati vse do 17. 8. 2018, ko je nekako modificiral svoj tožbeni zahtevek oziroma ga po mnenju sodišča druge stopnje zgolj konkretiziral, pravna in dejanska podlaga pa naj bi ostali enaki. Toženki ni povsem jasen izraz „konkretizacija tožbenega zahtevka“. Gre za evidentno spremembo oziroma postavitev zahtevka v obliko, da bo glede na določila ZMed sklepčen in ga sodišče sploh lahko obravnava. Tožnik je namreč sprva zahteval: „Objavo pisne reakcije tožnika, ki jo je dne 4. septembra 2017 poslal uredništvu Népújság na pisanje predsednika PMSNS A. A.“. Ni bilo jasno, ali tožnik zahteva popravek ali odgovor, celo sam v obširnih tožbenih navedbah ne loči med njima. Zahteva objavo pisne reakcije, ki je ne definira dovolj niti v navedbah, še manj v tožbenem zahtevku. Po mnenju toženke sodišče takega zahtevka ni moglo obravnavati in bi moralo tožbo zavreči ali pa tožnika že septembra 2017 pozvati na modifikacijo zahtevka, kar pa glede na določila ZMed ni dopustno. Določilo 37. člena ZMed le v primeru spremembe odgovornega urednika predvideva in dovoljuje spremembo tožbe, sicer pa ne. Ni je možno spremeniti, torej niti modificirati niti konkretizirati. Bistvo pravde je, da tožnik že v tožbi postavi jasen in določen zahtevek, s katerim zahteva ali popravek ali odgovor, da se lahko tožena stranka o tem že takoj opredeli, sodišče pa v zakonsko določenem roku o zahtevku odloči. Nič od tega v konkretnem primeru ni bilo izpolnjeno, sodišče pa je zadevo zaključilo šele po enem letu od vložitve tožbe. Pravilno procesno postopanje bi bilo, da bi o modifikaciji sodišče odločilo s posebnim sklepom. Tožnik sicer ni prava vešča oseba, a dejstvo, da si ni poiskal pravne pomoči, ne more odtehtati tega, da mu sodišče dovoli postopkovne kršitve oziroma nudi posebne pogoje.

12. Drugo vprašanje je vprašanje smiselnosti tožbe, ko sodišče novembra 2018 toženki nalaga objavo odgovora na članek, ki je bil v tedniku objavljen julija 2017. Kratki prekluzivni roki so uzakonjeni zato, da se neko dejansko stanje, članek ali informacija razišče hitro in hitro reagira s popravkom ali odgovorom, da bralec, ki spremlja nek medij, dobi vpogled v zadevo. Noben bralec tako ne ve, kaj je tožnik s tem odgovorom sploh želel doseči. Članek in odgovor se nanašata na proračunsko obdobje Zavoda za kulturo madžarske narodnosti v letu 2016 in 2017, sedaj pa se zaključuje proračunsko obdobje 2018. Informacije niso več aktualne in nikogar ne zanimajo.

13. Na koncu se revizija dotakne še same vsebine članka ... Tožnik ne oporeka, da je revizijsko poročilo zavoda pokazalo, da se varčevalni paket uspešno realizira, saj so praktično brez ukinitve pomembnejših programov in z uskladitvijo s kulturnimi društvi uspeli privarčevati skoraj 40.000,00 EUR. Temu dejstvu tožnik ne nasprotuje. Izpostavlja svoje vidike, in sicer meni, da je ukinitev programa izdajanja knjig pomemben program, na račun katerega naj bi bilo neupravičeno privarčevanih 25.000,00 EUR. Ali je ukinitev izdajanja knjig dejansko pomemben program, sodišče ne odloča, prav tako ne, ali je bila v tem letu sploh predvidena izdaja kakšne knjige. Tožena stranka ni dolžna dokazovati, da so informacije, objavljene v članku ..., pravilne ali resnične. Vrhovno sodišče naj odloči o vprašanju, ali je treba kot odgovor objaviti vidik bralca, ki dodatno razlaga, od kod je prišlo do privarčevanih sredstev. Tožnik pritrjuje verodostojnosti navedb, objavljenih v članku, želi pa zgolj dodatno pojasniti samo vsebino. To ni pravica, ki bi jo lahko obravnavali v okviru 42. člena ZMed, ampak bi moral tožnik svoje stališče izpostaviti v okviru pristojnih organov Zavoda za kulturo madžarske narodnosti in tam skušati uveljaviti svoj prav.

**Presoja utemeljenosti revizije**

14. Revizija ni utemeljena.

15. Toženkino stališče o spremembi tožbe je zmotno. Res v postopkih zaradi objave popravka ali odgovora (objektivna) sprememba tožbe praviloma ne bo mogoča, saj se lahko s tožbo zahteva objavo samo tistega popravka ali odgovora, katerega objavo je odgovorni urednik predhodno zavrnil ne pa kakšnega drugega ali drugačnega. Da tožnik v obravnavanem primeru zahteva objavo prav tistega in takega odgovora, kot ga je naslovil na uredništvo časopisa 4. 9 2017, med strankama ni bilo spora. Tako v prvotni tožbi, v kateri je bil odgovor določen le opisno, kot v pripravljalni vlogi z dne 5. 7. 2018, v kateri je besedilo tega odgovora v celoti prepisano, gre za zahtevek za objavo istega odgovora. Že to kaže na pravilnost stališča sodišč prve in druge stopnje, da tožba z omenjeno pripravljalno vlogo ni bila spremenjena in zato sodišče prve stopnje tudi upravičeno ni sprejelo sklepa o dovolitvi njene spremembe.

16. V postopkih za objavo popravka ali odgovora je res poudarjeno načelo hitrosti, zaradi česar so predpisani kratki roki za stranke in sodišče. Pa vendarle so roki, ki jih ZMed predvideva za sodišče, instruktivni. Njihova zamuda ne prepreči sodišču, da procesno dejanje opravi kasneje, niti ne povzroči neutemeljenosti uveljavljenega tožbenega zahtevka. Takšna razlaga zamude instrukcijskih rokov za sodišče bi namreč pripeljala stranke do izgube sodnega varstva. V konkretnem primeru je k daljšemu trajanju postopka pripomoglo tudi dejstvo, da je sodišče prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 5. člena Zakona o sodiščih poslovalo tudi v madžarskem jeziku, zaradi česar je bilo treba vloge strank, priloge in pisanja sodišča prevajati v madžarski oziroma slovenski jezik. Sicer pa je toženka, ki poudarja dolgotrajnost postopka, tudi sama pripomogla k njegovemu trajanju, saj je bil narok za glavno obravnavo na njeno prošnjo dvakrat preklican in preložen. Zaradi dalj časa trajajočega pravdnega postopka torej sodišče tožniku ni smelo odreči sodnega varstva oziroma njegovega odgovora oceniti za neaktualnega in zgolj zato neutemeljenega.

17. Pravica do popravka in odgovora je zagotovljena na ustavni ravni (40. člen Ustave RS). Gre za dve pravici, ki ju (glede na ustavna izhodišča) podrobneje opredeljuje ZMed in določa način njunega uresničevanja. Med njima obstoji vsebinska razlika: medtem ko je prva v interesu prizadetega posameznika, katerega pravica ali interes je bil prizadet (prvi odstavek 26. člena ZMed), je druga dana v javnem interesu zaradi zagotavljanja objektivne, vsestranske in pravočasne informiranosti kot enega od nujnih pogojev demokratičnega odločanja o javnih zadevah (prvi odstavek 42. člena ZMed). Odgovor je nadalje v drugem odstavku 42. člena ZMed opredeljen kot „odgovor na objavljeno informacijo, v katerem se z dokazljivimi navedbami zanikajo, bistveno popravljajo ali bistveno dopolnjujejo navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji.“ S tem se pravica do odgovora omejuje na navedbe o dejstvih (tako v sami informaciji kot v odgovoru), ne pa tudi na navedbe različnih mnenj in stališč o zadevah, pa četudi gre za zadeve, ki so v javnem interesu.

18. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno presodili, da ima tožnik pravico do odgovora. Tožnik namreč ne zatrjuje prizadetosti lastne pravice ali interesa, pač pa zahteva objavo odgovora v javnem interesu. Ta interes je prikazoval kot vprašanje poslovanja in delovanja ... ter njegovega zagotavljanja kulturne dejavnosti pomurske madžarske narodne skupnosti. Javni interes je namreč tisti kriterij, ki posameznika upravičuje do posega v svobodo tiska. Njegovo vsebino ugotavlja in presoja sodišče ob upoštevanju okoliščin vsakokratnega primera in tehtanju obeh konkurenčnih si pravic, na eni strani svobode izražanja po prvem odstavku 39. člena Ustave RS (ki je širši pojem za svobodo govora, tiska in vseh drugih oblik izražanja misli) in na drugi strani pravice odgovora po 40. členu Ustave RS.

19. Sodišči prve stopnje sta tako tehtanje opravili. Ugotovili sta, da je bil članek objavljen v edinem tiskanem mediju na dvojezičnem območju, kjer živi madžarska narodnostna skupnost, da ima časopis približno 1200 naročnikov in da je Zavod za kulturo madžarske narodnosti krovna organizacija na področju kulturnih dejavnosti na narodnostnem območju madžarske manjšine. Založništvo oziroma izdajanje knjig v madžarskem jeziku je nedvomno pomembno za razvoj nacionalne kulture manjšine in tako sodi med poglavitne dejavnosti zavoda. Kot javni interes je zato treba upoštevati predvsem interes madžarske manjšine, da je informirana o delovanju zavoda in izpolnjevanju njegovih temeljnih nalog. Res tožnik v članku ni zanikal zmanjšanja dolga oziroma rezultatov poslovanja Zavoda za kulturo madžarske narodnosti, kot je bilo prikazano v kolumni A. A., vendar pa je z dokazljivimi navedbami bistveno dopolnil te navedbe in informacije s tem, ko je rezultate tega poslovanja predstavil kot posledico opustitve pomembnega delovanja zavoda na področju kulture. Kot sta ugotovili sodišči prve in druge stopnje, se je ob navedbi dejstev ustrezno skliceval na preverljive podatke iz programa dela Zavoda za kulturo madžarske narodnosti za leto 2016 in sanacijskega programa o višini predvidenih in porabljenih sredstev za založniško dejavnost, zato ne gre le za „vidik bralca“, kot meni toženka ali njegovo mnenje in stališče, ki ni v interesu javnosti po objektivni, vsestranski in pravočasni informiranosti kot enega od nujnih pogojev demokratičnega odločanja o javnih zadevah, ampak bi ga moral izraziti v okviru pristojnih organov ....

20. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da revizija ni utemeljena, saj niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena. Na podlagi 378. člena ZPP jo je zato zavrnilo in s tem tudi v njej vsebovano zahtevo po povrnitvi stroškov revizijskega postopka.

1 V časopisu sta 6. 7. 2017 odgovorna urednica časopisa in direktor Zavoda za informativno dejavnost madžarske narodnosti objavila „Obvestilo bralcem“, da se je uredništvo odločilo, da ne bo več objavilo nenaročenih političnih pisanj izvoljenih predstavnikov političnih organizacij o takih temah, glede katerih imajo politiki na razpolago druge forume (novinarske konference, seje svetov itd.).