Jedro

Pravni interes za izpodbijanje ugodnega akta ne obstaja. Status stranskega udeleženca, ki ga določa 44. člen ZUP, je namenjen osebam, ki imajo pravni interes za udeležbo v postopku, čeprav niso stranke v ožjem smislu. Tožnica ima pravni interes za sodelovanje v delu postopka, ki se nanaša na ugotavljanje razpisnih pogojev, saj negativna ocena njenega preteklega projekta vpliva na možnost prijave novega projekta.

Izrek

I.Tožba se v delu, v katerem tožnica izpodbija 2. točko sklepa Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije št. 6316-11/2021-335 z dne 30. 8. 2022, zavrže.

II.Tožba se v delu, v katerem tožnica izpodbija 1. točko sklepa Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije št. 6316-11/2021-335 z dne 30. 8. 2022, zavrne.

III.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

O upravnem postopku

1.A. je na javni razpis za sofinanciranje raziskovalnih projektov za leto 2022 oddal prijavo št. ... za projekt z naslovom "... s predlagano vodjo A. A.

2.Tožena stranka je prijavo s sklepom št. 6316/11/2021-281 z dne 14. 6. 2022 zavrnila zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev, konkretno zaradi negativne ocene zaključnega poročila podoktorskega raziskovalnega projekta ..., ki ga je tožeča stranka vodila in za katerega je prejela negativno oceno s sklepom št. 63110-24/2014-25 z dne 3. 9. 2020.

3.Zoper sklep o zavrnitvi je tožeča stranka dne 1. 7. 2022 vložila vlogo, poimenovano "Ugovor zoper sklep ARRS št. 6316-11/2021-281 z dne 14. 6. 2022, skupaj z vlogo za vstop v položaju stranke v upravni postopek v zvezi s prijavno vlogo št. ..., in podredno Predlog za obnovo upravnega postopka v zvezi z izdajo sklepa o oceni zaključnega poročila podoktorskega raziskovalnega projekta ..., št. 63110-24/2014-25 z dne 3. 9. 2020 ter zahtevo za vročitev odločbe ARRS o negativni oceni Zaključnega poročila podoktorskega raziskovalnega projekta ...".

Izpodbijani upravni akt

4.O tožničinem ugovoru je toženka odločila z izpodbijanim sklepom št. 6316-11/2021-335 z dne 30. 8. 2022, s katerim je v točki (1) tožnici priznala položaj stranskega udeleženca v postopku v zvezi s presojo izpolnjevanja razpisnih pogojev prijave št. ..., v preostalem delu pa je zahtevo za vstop v položaj stranke zavrnila. V točki (2) je ugodila tožničinem ugovoru zoper sklep št. 6316-11/2021-281 z dne 14. 6. 2022, ga odpravila in prijavo št. ... uvrstila v nadaljnji postopek ocenjevanja in izbora prijav raziskovalnih projektov.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

5.Tožnica se z odločitvijo ne strinja in izpodbija sklep iz razlogov po 1., 2., 3. in 4. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) ter zahteva njegovo odpravo in vrnitev zadeve v novo odločanje. Priglaša stroške postopka.

6.V tožbi navaja, da ji toženka ni priznala položaja stranke de iure proprio, marveč zgolj položaj stranske udeleženke. Trdi, da ima kot vodja projekta konstitutivno vlogo in da je status vodje projekta konstitutivnega pomena za pričetek kot tudi potek upravnih postopkov. Izpostavlja, da je že iz opisa delovnega mesta "znanstveni sodelavec" razvidno, da bi morala a priori imeti svojstvo stranke, ker med minimalne kvalitativne pogoje za ta naziv spada "izpolnjevanje pogojev za vodjo raziskovalnega projekta".

7.Nadalje navaja, da tožena stranka ni odločila o podrednem zahtevku za obnovo postopka v zvezi s sklepom o negativni oceni zaključnega poročila podoktorskega projekta ..., št. 63110-24/2014-25 z dne 3. 9. 2020, ki ji nikoli ni bil vročen. V zvezi s tem trdi, da gre pri prepovedi iz 89. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju: Pravilnik) za sankcijo kazenske narave, ki po svoji intenzivnosti že prehaja v sfero kaznovalnega prava, hkrati pa ji ni bilo zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo. Sedemletno prepoved dela od zaključka raziskovalnega projekta navaja kot nesorazmerno sankcijo. Zatrjuje kršitve 25. člena Ustave (pravica do pravnega sredstva), 49. člena Ustave (pravica do dela), določb EKČP in Listine EU o temeljnih pravicah ter zahteva uporabo exceptio illegalis glede 89. člena Pravilnika.

8.Toženka nasprotuje tožbi in vztraja pri pravilnosti svoje odločitve. Pojasnjuje, da ima v skladu z 42. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) lastnost stranke le oseba, ki ji pravice in obveznosti, o katerih se odloča, daje materialni predpis. Navaja, da so po dvanajstem odstavku 4. člena Pravilnika prijavitelji raziskovalne organizacije, pri čemer je v konkretnem primeru prijavitelj A., tožnica pa le predlagana vodja projekta. Poudarja, da tožnica ni prijaviteljica, ker se postopek ni začel na njeno zahtevo, in s tem tudi ne stranka postopka.

9.V nadaljevanju toženka zatrjuje, da je o vlogi tožnice odločila v celoti, saj ji je ugodila pri primarnem zahtevku - prijava je bila uvrščena v nadaljnji postopek ocenjevanja. O podrednem zahtevku ni bilo treba odločati, ker je bilo primarnemu zahtevku v celoti ugodeno.

10.Zgolj iz previdnosti zanika tožbeno navedbo o sedemletni prepovedi dela, saj iz četrtega odstavka 89. člena Pravilnika nedvoumno izhaja triletna prepoved. Navaja, da je tožnica v času od izdaje sklepa o negativni oceni sodelovala na javnih razpisih v svojstvo vodje projekta in v tem času tudi postala vodja projekta ... Poudarja, da prepoved sodelovanja na razpisih ne pomeni prepovedi opravljanja dela, saj lahko tožnica sodeluje kot raziskovalka v projektnih skupinah, programskih skupinah ter drugih aktivnostih znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

Odločitev brez glavne obravnave

11.Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnico in toženko ni sporno. Sporna je pravilna uporaba materialnega prava. V takšnih primerih zakon o upravnem sporu (ZUS-1) sodišču v prvem odstavku 59. člena daje izrecno pooblastilo, da lahko odloči brez glavne obravnave.

Sodna presoja

K I. točki izreka:

O delnem zavrženju tožbe

12.Tožba v delu, v katerem tožnica izpodbija 2. točko sklepa Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije št. 6316-11/2021-335 z dne 30. 8. 2022, ni dovoljena.

13.Po določbi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča je pravni interes za upravni spor podan, če bi morebitni uspeh s tožbo pomenil za tožnika določeno pravno korist na način, da lahko privede do izboljšanja njegovega pravnega položaja, to je položaja, o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim upravnim aktom.

14.To pomeni, da je treba obstoj pravnega interesa za sodno varstvo presojati v vsakem konkretnem primeru. V procesnem smislu pa je bistveno, da tožnik lahko ob uspehu s tožbo doseže odpravo izpodbijane odločbe ali sklepa, ki je zanj neugoden, saj že to pomeni, da si je izboljšal svoj pravni položaj v primerjavi s situacijo, ko bi taka odločitev nadalje ostala v veljavi. V takem primeru je torej tudi nadaljevanje postopka pred pristojnim upravnim organom na podlagi sodbe, s katero je bilo ugodeno tožbi na odpravo izpodbijanega akta, korist, ki utemeljuje vsebinsko obravnavo tožbe.

15.Pravni interes je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka. V sodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. sklep I Up 19/2017) je poudarjeno, da mora uspeh s tožbo pomeniti izboljšanje tožnikovega pravnega položaja. Pravni interes ne more temeljiti le na želji po spremembi obrazložitve akta ali na morebitni koristnosti v prihodnjih postopkih.

16.V obravnavani zadevi je tožnica izpodbijala tudi 2. točko sklepa, s katero ji je bilo v celoti ugodeno (sklep z dne 14. 6. 2022 je bil odpravljen, prijava pa uvrščena v nadaljnji postopek).

17.Na podlagi opravljene pravne presoje sodišče ugotavlja, da tožba v navedenem delu ne izpolnjuje osnovnega procesnega pogoja za dopustnost upravnega spora. Tožnica z izpodbijanim sklepom, v delu, s katerim ji je bilo ugodeno, ni oškodovana. Dosegla je bistveni cilj svoje vloge - uvrstitev prijave v postopek ocenjevanja. Pravni interes za izpodbijanje ugodnega akta ne obstaja, zato je sodišče v delu, s katerim tožnica izpodbija 2. točko izpodbijanega sklepa, tožbo zavrglo.

K II. točki izreka:

O delni zavrnitvi tožbe

18.Tožba v delu, v katerem tožnica izpodbija 1. točko sklepa Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije št. 6316-11/2021-335 z dne 30. 8. 2022, ni utemeljena.

19.Glede tožničinih navedb o napačno priznanem statusu stranskega udeleženca postopka, namesto stranke postopka, sodišče ugotavlja naslednje:

20.Po določbi 42. člena ZUP je stranka v upravnem postopku fizična ali pravna oseba, na katere zahtevo je postopek začet, zoper katero postopek teče, ali ki je lahko nosilka pravic in obveznosti, o katerih pristojni organ odloča. Ključno merilo za določitev statusa stranke predstavlja materialnopravno merilo - ali materialni predpis osebi daje pravice in obveznosti, o katerih se v postopku odloča.

21.Sodišče pritrjuje toženki, da je v obravnavanem primeru prijavitelj raziskovalnega projekta A., ki tudi formalnopravno izpolnjuje pogoje prijavitelja po določbah materialnih predpisov. Na podlagi dvanajstega odstavka 4. člena Pravilnika so prijavitelji raziskovalne organizacije (v nadaljnjem besedilu: RO), ki so vpisane v zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: Evidenca RO), zasebni raziskovalci in drugi upravičeni prijavitelji, pravne ali fizične osebe, ki delujejo na področju raziskovalne dejavnosti ali izvajajo z raziskovalno dejavnostjo povezane aktivnosti ter izpolnjujejo pogoje v skladu z določili tega pravilnika. Če pri prijavi raziskovalne dejavnosti sodeluje več izvajalcev raziskovalne dejavnosti, je prijavitelj matična RO.

22.Toženka je pravilno ugotovila, da se postopek javnega razpisa ni začel na zahtevo tožnice, temveč na zahtevo A. kot prijavitelja. Tožnica kot predlagana vodja projekta glede na določbe Pravilnika ni, in ne more biti samostojni prijavitelj, temveč je njena vloga vezana na prijavitelja. To pomeni, da ni nosilka pravic in obveznosti v smislu 42. člena ZUP.

23.Status stranskega udeleženca, ki ga določa 44. člen ZUP, je namenjen osebam, ki imajo pravni interes za udeležbo v postopku, čeprav niso stranke v ožjem smislu. Stranski udeleženec ima pravico sodelovati v postopku, pregledovati spise, navajati dejstva in dokaze ter uveljavljati druga upravičenja, ki jih ima stranka, razen tistih, ki po svoji naravi pripadajo le stranki. Toženka je pravilno ocenila, da ima tožnica pravni interes za sodelovanje v delu postopka, ki se nanaša na ugotavljanje razpisnih pogojev, saj negativna ocena njenega preteklega projekta vpliva na možnost prijave novega projekta.

24.Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je bil tožnici s priznanjem statusa stranskega udeleženca omogočen ustrezen nivo procesnega varstva, ki ustreza njenemu pravnemu interesu v konkretnem postopku in je zato tožbo zoper 1. točko izpodbijanega sklepa zavrnilo (vstop v položaj stranke).

O neodločanju o podrednih zahtevkih

25.Tožnica navaja, da toženka ni odločila o njenem podrednem zahtevku za obnovo postopka v zvezi s sklepom številka 63110-24/2014-25 z dne 3. 9. 2020 ter da ji predmetni sklep ni bil vročen.

26.Predmet sodne presoje v tem sporu je zakonitost sklepa Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije št. 6316-11/2021-335 z dne 30. 8. 2022 in ne zakonitost sklepa 63110-24/2014-25 z dne 3. 9. 2020 (drug upravni akt). Tožnica torej meša različne upravne zadeve, saj se izpodbijani sklep nanaša na postopek prijave raziskovalnega projekta, drugi pa na postopek ocene zaključnega poročila podoktorskega projekta. V postopku, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep (številka 6316-11/2021-335, z dne 30. 8. 2022) organ o podrednem (ugovornem) zahtevku tožnice ni odločil. V tem delu zato ni akta, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati.

27.Varstvo pravic v primeru, ko organ o zahtevi ne odloči, se zagotavlja s posebno tožbo zaradi molka organa po 28. členu ZUS-1, ki je namenjen prav situacijam, ko upravni organ v zakonsko določenem roku ne odloči o zahtevi stranke. Sodišče ugotavlja, da tožnica ni vložila tožbe zaradi molka organa, temveč poskuša z izpodbojno tožbo izpodbijati neobstoječi del akta, zato so z vidika presoje zakonitosti izpodbijanega sklepa ugovori glede: sedemletne prepovedi prijavljanja na razpise do 2025, nezakonite sankcije prepovedi dela, nevročenega sklepa št. 63110-24/2014-25 z dne 3. 9. 2020, nevročene negativne ocene zaključnega poročila, kršitev v luči doktrine Engel, kaznovalne narave sankcije, kršitev človekovih pravic, nezakonite pravne podlage ter zavlačevanja postopka, neupoštevni, zato se sodišče do njih ne opredeljuje.

Sklepno

28.Glede na predhodno navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijan sklep pravilen in zakonit. Materialno pravo je pravilno uporabljeno ter relevantno dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno. Sodišče tudi ni našlo očitkov kršitve Ustave RS (pravica do pravnega sredstva), saj ima tožnica možnost pravnega varstva zoper odločbo o negativni oceni in možnost vložiti tožbo zaradi molka organa. Sodišče prav tako ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (ničnost). Zato je sodišče tožbo v delu, ki se nanaša na 2. točko izpodbijanega sklepa na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo, v delu ki se nanaša na 1. točko izpodbijanega sklepa pa na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 (kot neutemeljeno) zavrnilo.

K III. točki izreka:

29.Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže ali zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Po stalni sodni praksi se tožba zavrže, če tožeča stranka nima pravnega interesa za vodenje upravnega spora. V konkretnem primeru je toženka z 2. točko izpodbijanega akta omogočila tožnici dosego njenega cilja, zato objektivna škoda ni nastala.