Jedro

Po določbi 245. člena ZZK-1 se za zaznambo izbrisne tožbe smiselno uporabljajo določbe zakona o zaznambi spora, kar pomeni, da se v zemljiški knjigi izvede zaznamba na enak način in da so pravni učinki zaznambe izbrisne tožbe enaki kot pravni učinki zaznambe spora. Ne pomeni pa ta določba, da je zaznamba izbrisne tožbe dopustna samo takrat, kadar se tožnik v tožbi sklicuje na originarno pridobitev lastninske pravice. Izbrisna tožba je namreč širša, saj so zanjo aktivno legitimirane osebe, katerih stvarne ali obligacijske pravice so bile kršene (in torej ni omejena na originarno pridobitev lastninske pravice).

Izrek

Pritožbi predlagateljice se ugodi, pritožbi nasprotnega udeleženca pa se ugodi le delno in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se: ne dovoli vpis zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice (zaznamba spora) pri nepremičninah parc. št. 659/1 in 659/3, obe k.o. S.; in dovoli vpis zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice (zaznamba spora) tudi na parceli št. 2289 k.o. S. V preostalem se pritožba nasprotnega udeleženca zavrne in v nespremenjenem delu potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Novem mestu ugodilo ugovoru predlagateljice in dovolilo vpis zaznambe izbrisne tožbe pri nepremičninah, last nasprotnega udeleženca, ne pa tudi pri nepremičninah, ki so vpisane kot last M.O. 2. Zoper sklep se pritožujeta nasprotni udeleženec in predlagateljica. Predlagateljica v pritožbi opozarja, da je sodišče očitno pomotoma izpustilo parc.št. 2289 k.o. S., zato predlaga, da se vpis dovoli tudi na tej parceli. Nasprotni udeleženec v pritožbi najprej navaja, da vložena tožba ni izbrisna tožba, zato sodišče ni imelo podlage za dovolitev vpisa. Predlagateljica je namreč zahtevala vpis lastninske pravice v svojo korist, čeprav ni bila nikoli lastnica predmetnih solastnih deležev. Tudi sicer tožba ne more predstavljati podlage za zaznambo spora po 79. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), saj predlagateljica v tožbi ne zatrjuje pridobitve lastninske pravice na izvoren način. Zemljiškoknjižni sodni pomočnik s sklepom predlaganega vpisa ni dovolil, ker predlog za zaznambo ni vseboval opravilne številke pravdnega postopka, kar pomeni, da predlog ni vseboval z zakonom določene vsebine in ni šlo za situacijo iz 4. odstavka 146. člena ZZK-1 (ki se uporablja le v zvezi s predložitvijo v elektronsko obliko pretvorjenih listin). Prav tako zemljiškoknjižni predlog in izpodbijani sklep nimata podlage v predloženi listini za parc.št. 659/1 k.o. S. za solastni del do 2/5, ki jih je pridobil bistveno pred sklenitvijo v pravdi spornega notarskega zapisa in ni predmet pravde. Enako velja tudi za en delež do 1/3 na parc.št. 659/3 k.o. S. 3. Pritožba predlagateljice je utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca pa delno utemeljena.

Glede pritožbe nasprotnega udeleženca

4. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je tožba, ki jo je vložila predlagateljica in v zvezi s katero predlaga zaznambo, tudi izbrisna tožba. Zahteva namreč, da se v zemljiški knjigi izbriše vpis prenosa lastninske pravice na toženo stranko ter se znova vpiše lastninska pravica v korist prejšnje imetnice. Res, da v nadaljevanju tožnica predlaga tudi vpis nase, vendar v tem delu ne gre več za izbrisno tožbo (temveč tožnica očitno objektivno kumulira več zahtevkov). Po določbi 245. člena ZZK-1 se za zaznambo izbrisne tožbe smiselno uporabljajo določbe zakona o zaznambi spora, kar pomeni, da se v zemljiški knjigi izvede zaznamba na enak način in da so pravni učinki zaznambe izbrisne tožbe enaki kot pravni učinki zaznambe spora. Ne pomeni pa ta določba, da je zaznamba izbrisne tožbe dopustna samo takrat, kadar se tožnik v tožbi sklicuje na originarno pridobitev lastninske pravice. Izbrisna tožba je namreč širša, saj so zanjo aktivno legitimirane osebe, katerih stvarne ali obligacijske pravice so bile kršene (in torej ni omejena na originarno pridobitev lastninske pravice). Pritožbeno sodišče se tudi v celoti strinja z razlogi sodišča glede opravilne številke postopka, v katerem se odloča o izbrisni tožbi. V 3. odstavku 79. člena ZZK-1 je določeno, da je treba predlogu priložiti tožbo in potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe in o opravilni številki zadeve. Gre torej za listino, ki mora biti priložena predlogu (in ne za samo vsebino predloga). Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo določbo 4. odstavka 146. člena ZZK-1. Pritožba3606797 (solastniški delež do 2/5) pri nepremičnini s parc.št. 659/1 k.o. S. in osnovni položaj ID (solastniški deleže do ene polovice) pri nepremičnini s parc.št. 659/3 k.o. S. nista predmet izbrisne tožbe in zato ni nobene podlage za dovolitev zaznambe. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi nasprotnega udeleženca delno ugodilo, tako da je izpodbijani sklep spremenilo, tako da se vpis zaznambe spora na citiranih dveh osnovnih položajih ne dovoli (3. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1), v ostalem delu pa je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

Glede pritožbe predlagateljice

5. Predlagateljica utemeljeno opozarja, da je zaznambo spora predlagala tudi na parc.št. 2289 k.o. S. in da so za zaznambo spora na tej parceli izpolnjeni vsi pogoji. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi predlagateljice ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep, tako da se predlagana zaznamba dovoli tudi na parc.št. 2289 k.o. S. (4. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).