Jedro

Dejstev, ki niso zatrjevana, sodišče (praviloma) ne ugotavlja, pa čeprav zanje izve v dokaznem postopku.

Izrek

Revizija se zavrne. Tožena stranka sama nosi svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku, tako da je sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi za plačilo 3.450.988,29 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.3.1996 dalje do plačila ter glede povrnitve 69.204,00 SIT izvršilnih stroškov z zamudnimi obrestmi (1. odst. izreka). V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo (2. odst. izreka) in tožeči stranki naložilo povrnitev toženčevih pravdnih stroškov v višini 101.633,00 SIT (3. odst. izreka). Višje sodišče v Kopru je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Zoper sodbo pritožbenega sodišča je vložila revizijo tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je za odločitev v predmetni zadevi bistvena ugotovitev, da tožeča stranka ni bila v zamudi pri izvedbi del. Po določbi 5. člena pogodbe št. 2434/93, ki sta jo sklenili pravdni stranki, se pogodbeni rok podaljša, če nastopijo razlogi za spremembo programa del oziroma zaradi višje sile. Njene morebitne zamude so nastale zaradi neizpolnjevanja obveznosti tožene stranke. Sodišče prve stopnje naj bi v celoti spregledalo pričevanji M.O. in B.Ž. Ti priči sta med drugim povedali, kako je potekalo pridobivanje in spreminjanje gradbenega dovoljenja. Drugostopenjsko sodišče naj bi zato ravnalo očitno napačno, ko je štelo pritožbene navedbe v zvezi z gradbenim dovoljenjem za pritožbeno novoto. Revidentka predlaga razveljavitev sodb prve in druge stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je odgovorila, da ni utemeljena in predlagala, naj jo revizijsko sodišče zavrne.

Revizija ni utemeljena.

Tožeča stranka zahteva plačilo zamudnih obresti, ker je tožena stranka zamudila z vračilom kredita (posojila), ki ga je prejela po kreditni pogodbi št... V II. točki kreditne pogodbe je bil dogovorjen začetek koriščenja kredita ("pričetek del oziroma 1.12.1993"), v III. točki pa rok za njegovo vrnitev ("1. obrok 3 mesece po končanju del, to je 31.5.1994, 2. obrok 6 mesecev po končanju del, to je 31.8.1994"). Kreditna pogodba se je navezovala na dela po pogodbi št..., ki sta jo pravdni stranki sklenili za izvedbo gradbenih in inštalacijskih del na Mejnem prehodu ..., v njej pa je tožeča stranka nastopala kot izvajalec del, tožena stranka pa kot naročnik. Roka za vrnitev kreditnih obrokov sta bila določena objektivno; teči sta začela od dokončanja del. S takim tolmačenjem pogodbenih določb se je ne nazadnje strinjala tudi tožeča stranka v 3. odst. VI. točke vloge z dne 17.4.2001, ko je zapisala: "V kreditni pogodbi je jasno, da se vračilo kredita navezuje na končanje del." Zato ni pomembno, ali je tožeča stranka dela končala z zamudo, ali pa še znotraj pogodbeno postavljenega roka, ker je bil (oziroma bi moral biti) podaljšan zaradi spremembe programa del oziroma višje sile. Pomembno je le, kdaj je tožeča stranka končala z deli po pogodbi št... (po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča konec novembra 1994). V tem pogledu gre za dejansko vprašanje, ki se v revizijskem postopku ne preizkuša. Revidentu ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja, da bi moralo prvostopenjsko sodišče upoštevati dejstvo, da v času podpisa pogodbe št... ni imel gradbenega dovoljenja, kar sta, kot navaja, smiselno potrdili priči M.O. in B.Ž. Dejstev, ki niso zatrjevana, sodišče (praviloma) ne ugotavlja, pa čeprav zanje zve v dokaznem postopku (7. člen ZPP). Tožeča stranka tega dejstva v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala. Pritožbeno sodišče ga je zato pravilno ocenilo za pritožbeno novoto.

Ker se je izkazalo, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo (378. člen ZPP).

Izrek o revizijskih stroških temelji na določbi 1. odst. 155. člena ZPP. Odgovor na revizijo ni namreč prispeval ničesar bistvenega za odločanje Vrhovnega sodišča.