Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri izdaji lokacijske dokumentacije in pri lokacijskem dovoljenju so bili upoštevani vsi pogoji, določeni v prostorskih ureditvenih pogojih.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora občine z dne 24.11.1993, s katero je bilo dano investitorjem lokacijsko dovoljenje za gradnjo pritlične stanovanjske hiše s podstrešnimi prostori na zemljišču parc.št. 4395/1 pod tam navedenimi pogoji. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbo 2. odstavka 54. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93) ter 55. člen istega zakona ter ugotavlja, da gre za območje, ki se ureja na podlagi Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za mesto in okolico (Uradne objave št. 25/89). Lokacija se nahaja v območju z oznako PUP/C-8, kjer je v skladu s 16. členom citiranega odloka dovoljena novogradnja posamičnih objektov po tipskem projektu. Pri izdaji lokacijskega dovoljenja so bili upoštevani pogoji odloka. Trimetrski odmik od meje s parc.št. 4395/4 je zadosten. Za izdajo lokacijskega dovoljenja so izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji in dana ustrezna soglasja pristojnih organov.
Tožnica v tožbi navaja, da je odmik, ki ga dopušča lokacijska dokumentacija, posledica napačne uporabe predpisov. Tak odmik tudi jemlje tožničini hiši svetlobo ter razgled in istočasno tožničino parcelo funkcionalno razvrednoti. Tožnici tudi ni bila dana možnost udeležbe ob ogledu.
V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izreku in razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.
Tožba ni utemeljena.
V obravnavanem primeru gre za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo pritlične stanovanjske hiše s podstrešnimi prostori na območju, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji (Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto in okolico - Uradne objave št. 25/89) in ki po navedenem odloku spada v območje z oznako PUP/C-8, kjer je v skladu s 16. členom citiranega odloka dovoljena novogradnja posameznih objektov po tipskem projektu. Te dejanske ugotovitve tudi tožeča stranka ne izpodbija. Po presoji sodišča tožena stranka pravilno zaključuje, da so bili pri izdelavi lokacijske dokumentacije in lokacijskem dovoljenju upoštevani vsi pogoji odloka. Tudi po oceni sodišča je odmik 3 m od meje parcele tožeče stranke takšen, da ne bo oviral tožeče stranke in bo omogočal vzdrževanje, kar je v skladu s 35. členom odloka, zato je bil ta ugovor pravilno zavrnjen. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila tožnica posebej vabljena na zaslišanje, vendar se vabilu ni odzvala, zato postopek ni bil kršen. Ugovor tožnice v tožbi glede svetlobe in razgleda ter razvrednotenja parcele pa predstavlja tožbene novote, ki jih sodišče ni moglo upoštevati, saj sodišče odloči o sporu praviloma na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku (1. odstavek 39. člena Zakona o upravnih sporih). Zato v upravnem sporu novih dejanskih okoliščin in dokazov ni mogoče več uspešno uveljavljati.
Glede na navedeno je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče je neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis po določbi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).