Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je toženec prišel v zamudo s plačilom že z vložitvijo tožničine tožbe.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je toženec prišel v zamudo s plačilom že z vložitvijo tožničine tožbe.

Obrazložitev

1. V predmetni zadevi gre za spor med bivšima zunajzakonskima partnerjema. Tožnica je terjala ugotovitev obsega skupnega premoženja (vlaganja obeh v toženčevo nepremičnino, ki so povečala njeno vrednost) in določitev deležev na njem (vsak eno polovico) ter plačilo 30.000 EUR (na naroku 3. 2. 2020 je znesek zvišala na 49.900 EUR) s pripadki ter povrnitev pravdnih stroškov. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je nepremičnina v izključni lasti toženca in da sta se oba vanjo vselila aprila 2011. Sporno pa je bilo, ali je med njima obstajala zunajzakonska skupnost že pred vselitvijo. Toženec je tudi prerekal tožničine trditve o skupnih vlaganjih. Navajal je, da tožnica ni prispevala ničesar.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da skupno premoženje pravdnih strank predstavljajo vlaganja v nepremičnino parc. št. 441/219 k. o. ..., zaradi katerih se je vrednost nepremičnine povečala za 95.003,96 EUR in je delež tožnice 42,08 %, delež toženca pa 57,02 % (I. točka izreka). Glede povečanja vrednosti nepremičnine na račun vlaganj za nadaljnjih 4.796,64 EUR in glede nadaljnjega 7,92 % deleža tožnice pri povečanju vrednosti nepremičnine se tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Tožencu je naložilo, da mora v roku 15 dni plačati tožnici 39.976,52 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). V presežku je glede 9.923,48 EUR in glede zamudnih obresti od 49.900,00 EUR od 1. 1. 2016 tožbeni zahtevek zavrnilo (IV. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je tožničini pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremenilo tako: - da tečejo zakonske zamudne obresti namesto od prvega dne po preteku petnajstdnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila, sedaj od vložitve tožbe dne 20. 9. 2016 dalje, - v točki IV. izreka pa tako, da se datum 1. 1. 2016 nadomesti z datumom 20. 9. 2016. Sicer je tožničino pritožbo in v celoti toženčevo pritožbo zavrnilo in je v nespremenjenem obsegu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženec. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnem vprašanju: Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo ko je štelo, da je toženec prišel v zamudo s plačilom že z vložitvijo tožničine tožbe? Ali je šteti, da se povečana vrednost nepremičnine (in s tem tudi o višini obogatitve zaradi vlaganj), ugotavlja v času sojenja oziroma zaključku glavne obravnave in ali gre za nečisto denarno terjatev, za katero je mogoče priznati obresti od prisojenega zneska le v primeru, da ta ne bo plačan v paricijskem roku?

5. Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

7. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).