Jedro

Tožnik je zaprosil za brezplačno pravno pomoč v fazi posameznih preiskovalnih dejanj Okrajnega sodišča. Ker se rezultat preiskovalnih dejanj lahko uporabi v kasnejšem kazenskem postopku, je prav zato v interesu pravičnosti, da se prosilcu tudi v tej fazi postopka omogoči brezplačno zastopanje.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 474/2021 z dne 10. 12. 2021 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani I Kpd 51915/2019. V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje na prvi in drugi stopnji kot osumljenec v kazenskem postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod št. I Kpd 51915/2019. Pri razlogih za zavrnitev prošnje se tožena stranka sklicuje na 7. člen Zakona o brezplačni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki med drugim določa, da se brezplačna pravna pomoč lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji. Pred okrajnim sodiščem lahko državni tožilec pred vložitvijo obtožnega predloga predlaga sodniku, da opravi posamezna preiskovalna dejanja. V tej fazi sodišče ne sprejema odločitev, zoper katere bi se osumljenec imel možnost pritožiti niti ne izvaja dokazov po uradni dolžnosti. Osumljenec ne more sodišču predlagati izvedbe dokazov v svojo korist, kar pomeni, da je njegov položaj drugačen kot v kazenski preiskavi, ko preiskovalni sodnik odloča o uvedbi preiskave s sklepom, ki pomeni začetek kazenskega postopka. Če obtožni predlog oziroma zasebna tožba prestaneta formalni in materialni preizkus, sodnik odredi vročitev obtožnega akta obdolžencu in praviloma razpiše glavno obravnavo. Kazenski postopek se začne z odreditvijo vročitve obtožnega akta obdolžencu. Navedena kazenska zadeva pa se nahaja v fazi izvedbe posameznih preiskovalnih dejanj. Ker še ni bil vložen obtožni predlog, je mogoče zaključiti, da kazenski postopek formalno še ne teče ter da prosilec ne potrebuje sodnega varstva v smislu 7. člena ZBPP. Gre za postopek, ki se vodi po določbah Zakona o kazenskem postopku kot kazenska preiskovalna dejavnost, za kar brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti. Prosilec izpolnjuje pogoje šele po tem, ko se kazenski postopek formalno začne, ne pa že pred tem. Iz navedenega razloga je bila prošnja zavrnjena.

2. Tožnik v tožbi navaja, da je odločitev tožene stranke v nasprotju z ustaljeno sodno prakso Upravnega sodišča RS v enakih zadevah. Tožena stranka je storila napačen zaključek, da prosilec, ki mu še ni bil vročen obtožni predlog, ne bi potreboval sodnega varstva po 7. členu ZBPP, ker naj sodni postopek še ne bi tekel. Iz sodb Vrhovnega sodišča RS izhaja, da je pravica do brezplačne pravne pomoči v kazenskih postopkih posebej varovana v povezavi s pravico do obrambe po 29. členu Ustave RS ter 6. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP). Tožnik se sklicuje tudi na sodbo Upravnega sodišča RS II U 375/2019 z dne 7. 8. 2019, ko je Upravno sodišče RS zavzelo stališče, da kazenski postopek pred sodiščem poteka v fazi preiskovalnih dejanj, rezultat katerih se lahko uporabi v kasnejšem kazenskem postopku, zato je nedvomno v interesu pravičnosti, da se prosilcu omogoči brezplačno pravno pomoč zastopanja po zagovorniku v tem postopku, saj bo le tako ustrezno varovana njegova pravica do poštenega sojenja. Iz točke c tretjega odstavka 6. člena EKČP je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, praviloma že to dejstvo samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika brez lastnih sredstev. Predlaga vpogled v kazenski spis Okrajnega sodišča v Ljubljani I Kpd 51915/2019. Tožnik sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi in mu dodeli brezplačno pravno pomoč ter določi za izvajanje brezplačne pravne pomoči Odvetniško družbo A., o.p., d.o.o., podrejeno pa, naj izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje toženi stranki. V obeh primerih predlaga tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na odločbo Upravnega sodišča RS I U 435/2013, v kateri je navedeno, da je prosilec lahko upravičen do brezplačne pravne pomoči, če izpolnjuje pogoje, vendar šele po tem, ko se kazenski postopek pravno-formalno začne, ne pa pred tem. Pred vložitvijo obtožnega akta sicer upravičeni tožilec predlaga sodniku, da opravi preiskovalna dejanja, vendar to še ne pomeni kazenskega postopka. Upravno sodišče je tudi v zadevi I U 1227/2021 zavzelo tako stališče glede dodelitve brezplačne pravne pomoči v postopku posameznih preiskovalnih dejanj. Res je, da je zaprosil za brezplačno pravno pomoč oškodovanec, vendar se obrazložitev ne razlikuje. Vrhovno sodišče je v sklepu II Up 198/2013 zavzelo stališče, da se kazenski postopek po prvem odstavku 19. člena ZKP uvede na zahtevo upravičenega tožilca. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožnik v pripravljalni vlogi navaja, da je k tožbi priložil dve sodbi Upravnega sodišča RS, ki temeljita na enakem dejanskem stanju kot je v predmetni zadevi. V obeh sodbah je šlo za kazensko zadevo pred okrajnim sodiščem, prosilec je bil obdolženec, postopek pa je bil v fazi preiskovalnih dejanj. Sodna praksa je v tem primeru zelo jasna in sicer, da je nedvomno v interesu pravičnosti, da se prosilcu omogoči brezplačno zastopanje po zagovorniku, saj bo le tako ustrezno varovana njegova pravica do poštenega sojenja.

K točki I izreka:

5. Tožba je utemeljena.

6. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na 7. člen ZBPP, ki določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Iz besedila navedenega določila je povsem jasno razvidno, da se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji. Navedeno določilo torej ne omejuje pravice do brezplačne pravne pomoči v kazenskih postopkih le za tiste oblike sodnega varstva, ko se šteje, da je kazenski postopek že uveden. Tožena stranka je s tem, ko je prošnjo zavrnila, dodala dodaten pogoj, ki ga 7. člen ZBPP ne vsebuje. Nedvomno preiskovalna dejanja v kazenskem postopku potekajo pred sodiščem, torej gre za obliko sodnega varstva pred kazenskim sodiščem, pri čemer ni bistveno, ali se šteje, da je kazenski postopek že uveden. Kazenski preiskovalni postopek, pa tudi če gre za preiskovalna dejanja pred okrajnim sodiščem, je že sodni postopek, ki teče pred sodiščem in v tem postopku osumljeni že podaja svoj zagovor.

7. Tožnik je zaprosil za brezplačno pravno pomoč v fazi posameznih preiskovalnih dejanj Okrajnega sodišča v Ljubljani, predlog je bil vložen zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije po 211. členu KZ-1, za katerega je zagrožena zaporna kazen do 3 let. Po določbi 2. alineje 29. člena Ustave RS velja pravica do obrambe za eno temeljnih ustavnih pravic, zaradi česar je strokovno pomoč, ki jo lahko obdolženemu nudi zagovornik, jamstvo, da se obdolženemu v kazenskem postopku omogoči uresničevanje ustavnih pravic in je zato bistveni element pravica do poštenega sojenja. Tudi 6. člen EKČP v drugem odstavku v točki c izrecno določa, da je sestavni del pravice do poštenega sojenja, da ima vsakdo, ki je obdolžen kaznivega dejanja, pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri, ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, ki ga dobi brezplačno, če zahtevajo to interesi pravičnosti. Ker se rezultat preiskovalnih dejanj lahko uporabi v kasnejšem kazenskem postopku, je prav zato v interesu pravičnosti, da se prosilcu tudi v tej fazi postopka omogoči brezplačno zastopanje. Upravno sodišče RS je podobna stališča zavzelo že v več sodbah (II U 375/2019-6, II U 167/2018-6, I U 1810/2021-6).

8. Glede na zgoraj navedeno je po presoji sodišča tožena stranka napačno uporabila določilo 7. člena ZBPP, zato je odločbo odpravilo in vrnilo zadevo v ponovno odločanje na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je bil napačno uporabljen materialni zakon. Sodišče še opozarja, da bi morala tožena stranka glede nato, da je bilo vsebinsko odločeno o prošnji za brezplačno pravno pomoč, odločiti z odločbo in ne s sklepom, saj ne gre za procesno odločitev. Četudi s primarnim tožbenim zahtevkom tožnik predlaga odločanje v sporu polne jurisdikcije, vendar sodišče tako ravna le, kolikor so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1. ZUS-1 sicer res daje sodišču možnost, da v določenih primerih samo odloči o pravici ali pravni koristi ali obveznosti stranke, vendar je po mnenju sodišča treba inštitut spora polne jurisdikcije uporabiti le v izjemnih primerih, na primer, ko se upravni postopek nerazumno dolgo vleče ali ko upravni organ ne ravna v skladu z navodili sodišča. V konkretnem primeru pa po presoji sodišča še niso podani tako utemeljeni razlogi, da bi moralo sodišče prevzeti pristojnosti tožene stranke.

9. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave na nejavni seji, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom. V takih primerih ima sodišče na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

10. Ker je sodišče tožbi ugodilo in je tožeča stranka zahtevala povrnitev stroškov postopka ter je izpodbijani akt odpravilo, je prisodilo, da mora tožena stranka tožeči stranki skladno z določilom tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. V skladu z navedenim določilom se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Določilo drugega odstavka 3. člena Pravilnika določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285 EUR.