Jedro

Dedni dogovor ustreza odločbi o delitvi solastne nepremičnine le, če ga je mogoče brez bistvenih odstopanj povzeti v elaboratu parcelacije.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za delitev stvari v solastnini (parcelna številka 307/2 k.o. B.). Sodišče prve stopnje je zavrženje predloga utemeljilo s tem, da naj bi se oba udeleženca o delitvi že sporazumela v okviru dednega dogovora. Šlo naj bi torej za zadevo, ki je že rešena z učinkom pravnomočnosti.

Proti odločitvi se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje predlagatelj. Bistvo pritožbe je v stališču, da sporazum dedičev v dednem dogovoru ni določen, tudi določljiv ne, in kot tak ne more biti podlaga za delitev. Dedni dogovor po stališču pritožbe ne predstavlja izvršljive sodne poravnave. Pritožba se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča, opr. št. II Ips 177/97. Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu. Odgovora na pritožbo ta ni podal. Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču pritožbe, da način fizične delitve v dednem dogovoru ni konkretiziran. Tudi samo zapuščinsko sodišče več kot očitno ni štelo, da sta stranki že sklenili dogovor o delitvi. Če bi namreč izhajalo iz takšne predpostavke, potem ne bi sklenilo, da se do geometrske odmere vknjiži skupna lastnina (glej 3. alinejo točke III.1 sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. D 162/98-57). Dogovor, kakršen je bil sklenjen, omogoča več različnih konkretizacij. Iz njega namreč ne sledi, kateri del parcele bo postal nova parcela ter ga bo prejel nasprotni udeleženec. Dogovor, ki bi ustrezal odločbi o delitvi solastne nepremičnine, bi moral biti tak, da se potem brez bistvenih odstopanj odrazi v elaboratu parcelacije (glej 7. odst. 48. čl. ZEN) (1) oziroma, da je elaborat tudi že sestavni del odločbe. Pritožba se korektno in utemeljeno sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča, opr. št. II Ips 177/97. V navedeni zadevi je šlo za zelo podobno zadevo, kot je obravnavana. Vrhovno sodišče je presodilo, da vsi dedni dogovori niso sodna poravnava. To so lahko le, če izpolnjujejo vse pogoje, ki jih mora imeti pravnomočna sodna odločba oziroma pravnomočni izvršilni naslov. Sporazum dedičev glede delitve mora biti določen, in sicer tako, da ga lahko sodišče navede v sklepu o dedovanju kot podlago za vknjižbo dogovorjene delitve v zemljiški knjigi.

Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da dedni dogovor (ki je v spisu vložen pod prilogo A2) ne ustreza standardu pravnomočne sodne odločbe o delitvi. Procesno stališče prvega sodišča, na katerem gradi izpodbijani sklep, češ da gre torej za stvar, ki je že rešena z učinkom pravnomočnosti, je zato napačno. Na podlagi pooblastila iz 3. odst. 365. čl. ZPP (2) je zato pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje ob ugodeni pritožbi razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

(1) Zakon o evidentiranju nepremičnin (Ur. l. RS, št. 47/2006).

(2) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007- Ur. l. RS, št. 45/2008), ki se na podlagi 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/1986-Ur. l. RS, št. 131/2003) smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku.