Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo sodbo brez obravnave, saj nobena od strank ni zahtevala izvedbo naroka tako, da so neutemeljena smiselna zatrjevanja tožnika, da mu ni bila dana možnost obravnavanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v zavrnilnem delu (tč. III izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zaradi delnega umika tožbe ustavilo postopek za plačilo 1.000,00 EUR z usreznimi zamudnimi obrestmi, ni ugodilo spremembi tožbe z dne 7.6.2010, toženi stranki je naložilo plačilo zamudnih obresti od zneska 1.440,00 EUR od vložitve tožbe 19.5.2008 do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo ter tožniku naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki v znesku 165,96 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper zavrnilni del sodbe se pritožuje tožnik, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter v zavrnilnem delu sodbo spremeni tako, da stroškovno ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da v izpodbijanem delu sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

V pritožbi tožnik navaja, da je pripravljalni vlogi 17.12.2008 in 5.1.2009 vložil po pozivu sodišča vendar jih sodišče ni upoštevalo sklicujoč se na 1. odst. č. 452 ZPP, tožnik v z vezi s tem očita sodišču prve stopnje kršitev določbe čl. 285 v zvezi z 2. odst. čl. 450 ZPP. Nadalje tožnik zatrjuje kršitev določb čl. 286 in čl. 185 ZPP, ker sodišče ni upoštevalo pripravljalne vloge z dne 7.6.2010, ko je dopolnil trditve v zvezi z izvršilno zadevo In 2000/00047. Kot tretjo kršitev tožnik navaja, da sodišče ni razpisalo obravnave v tej zadevi, saj je med strankama sporno dejansko stanje. Prav tako se tožnik ne strinja z zaključki sodišča o trajanju sojenja in kdo je odgovoren za tako dolg sodni postopek in z zaključki o trajanju postopka na štirih stopnjah in z analizo 10 primerov, ki jih navaja sodišče prve stopnje ter zatrjuje z naštevanjem posameznih sodnih odločb, da mu je bila prisojena prenizka odškodnina in da gre v njegovem primeru za hujšo kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik v konkretnem primeru zahteva od tožene stranke plačilo odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku. Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno oprlo svojo odločitev na določbe Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Ur. list RS 49/2006; v nadaljnjem besedilu ZUPSBNO). Le-ta v 6. odst. čl. 20 določa, da se v takem primeru, v takih sporih uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku v sporu majhne vrednosti. To pomeni, da se lahko sodba izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. čl. 339 ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. čl. 458 ZPP). Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju kriterijev, ki jih opredeljuje ZVPSBNO in analizi in upoštevanju podobnih primerov tožniku prisodilo primerno odškodnino tako, da je pritožba tožnika, ko trdi, da mu je bila prisojena odškodnina prisojena prenizko, neutemeljena in se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na obširne, pravilne in izčrpne razloge sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo sodbo brez obravnave, saj nobena od strank ni zahtevala izvedbo naroka (1. odst. čl. 454 ZPP) tako, da so neutemeljena smiselna zatrjevanja tožnika, da mu ni bila dana možnost obravnavanja. Z ostalimi trditvami v pritožbi pa tožnik uveljavlja relativne kršitve postopka (kršitev čl. 285 ZPP v zvezi z materialnimi procesnimi vodstvom v zvezi z neupoštevanjem pripravljalnih vlog 17.12.2008 in 5.1.2009 in 7.6.20109) kršitev čl. 286 in 185 ZPP) in zmotno nepopolno ugotovitev dejanskega stanja (okoliščine v zvezi z obstojem nedopustnega ravnanja) kar so nedovoljeni pritožbeni razlogi in jih pritožbeno sodišče pri svojem odločanju ni smelo upoštevati.

Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (čl. 353 ZPP).